0 Comments
Govorica telesa poslanca Žana Mahniča med razpravo v Državenm zboru.
Ključne besede: širjenje telesa, kazalec, geste z dlanjo Govorica telesa Karla Erjavca, predsednika stranke Desus.
Ključne besede: adamov list, iskrenost, sproščenost, argumentiranje Vili Kovačič pod drobnogledom sporočil govorice telesa.
Ključne besede: sproščenost, poslušanje, pogled, oči, nasmeh, obraz Govorica telesa: Aleksander Čeferin
Ključne besede: nadzor situacije, kontrola, geste, roke, pogled, drža glave Obisk Marjana Šarca v Rusiji pri premieru Medvedjevu
Ključne besede: drža telesa, roke, korakanje, brada, nagovor Pred časom, ko sem zamenjal telefonski aparat, sem pozabil izključiti avtomatske popravke besed. Moja sporočila so kar naenkrat postala neberljiva. Pogosto sem namreč spregledal, da s svojim debelimi prsti potrjujem predlagane spremembe besedila in takšne potem, zaradi hitrega odgovarjanja, pošiljam naprej. Še več, zgodilo se mi je celo, da sem osebi, s katero poslovno sodelujeva, poslal precej neprimernega smeška. Seveda sem se hitro opravičil, ob tem pa sem se od sramu skoraj pogreznil v zemljo. Ste tudi vi že kdaj komu pomotoma poslali drugačnega smeška od tistega, ki ste ga nameravali prvotno? Ste se kdaj vprašali, zakaj vedno večkrat in vedno bolj intenzivno uporabljamo smeške in druge ikonice, s katerimi dopolnjujemo svoja sporočila? Na področju komunikacije se stroka še kako zaveda pomena izražanja občutij. Temu je običajno namenjena neverbalna komunikacija tj. izražanje s pomočjo telesa, glasu ter dodatkov na telesu (oblačila, frizure, nakit ...). Seveda pa takšne neverbalne komunikacije ne moremo neposredno prenesti v pisna sporočila, v našem primeru npr. elektronsko korespondenco. Smeški in drugi ti. "emoticoni" so torej zelo priročno sredstvo, kako osebi na drugi strani sporočamo, v kakšnem čustvenem stanju se nahajamo, kakšno čustveno ozadje ima naše sporočilo ter o želimo, da ga prejemnik občuti, ko ga bo prebral. Znanost je že nekaj časa nazaj potrdila, da se ob ogledu nasmejanega obraza na spletu aktivira isti del naših možganov, kot se aktivira pri stiku z nasmejano osebo v živo. Ob tem je tudi zanimivo, da je uporaba smeškov primerna tudi v poslovni korespondenci, seveda kontekstu primerno. Predvsem je pomembno to, da če dodate smeška na koncu, npr. pod vašim imenom v podpisu, to ne bo prav nič škodovalo vaši kredibilnosti. Uporaba smeškov bo ublažila tudi ostrino naše kritike oz. pričarala toplejšo atmosfero, kadar odgovarjamo na ostrejše pripombe. Ljudje bodo preko njih veliko verjetneje prepoznali vaše dobre namere, kot pa če jih ne vključite v besedilo. Še več, uporaba smeškov sega celo na področje razumevanja kompetentnosti sogovornika. Taktna uporaba smeškov namreč prispeva k naši zaznavi sogovornika kot bolj kompetentnega, delovno okolje, kjer je njihova uporaba pogosta, pa kot bolj toplo, prijetno in nasploh bolj zaželjeno. Uporaba smeškov in drugih "emojijev" torej postaja sestavni del naše komunikacije. Seveda je pri takšni uporabi potrebna pazljivost, predvsem glede na kontekst pisanja in odnos, ki ga imamo s sogovornikom. Podobno, kot moramo paziti pri uporabi velikih tiskanih črk. Sčasoma smo uporabo takšnih črk namreč sprejeli kot kričanje, če pa med črke dodajamo še presledek, pa tako zapisane besede razumemo celo kot zelo jezno dopovedovanje. Za konec pa vseeno zapišemo, da ne glede na to, da uporaba smeškov in drugih znakov nezadržno postaja sestavni del naše medsebojne komunikacije, tudi tukaj velja, da ne pretiravamo z njihovo uporabo, predvsem pa da ob njih ne pozabimo na moč in lepoto klasično zapisane besede. Tudi vi ob rojstvu svojega otroka niste dobili zraven priročnika, kako ga pravilno vzgajati?
Lepo, da nisem edini. Me pa, kot nekoga, ki se ukvarja s komunikacijo in osebnostnim razvojem, vseeno malo čudi, kako radi pri vzgoji otrok zanemarjamo svoje obnašanje. Otroci se namreč večinoma učijo z zgledom in ne toliko z nasvetom. Koga je potem pravzaprav potrebno vzgajati? ... " ... Marjan Šarec je do sedaj pokazal predvsem veliko spretnosti pri nastopih in neposredni komunikaciji z volivci. Osebna urejenost ter znanje nastopanja, mu ob nizkem nivoju zahtevnosti besednih zvez ter pogosti uporabi prispodob, s pomočjo katerih si ljudje lažje ustvarijo predstavo o čem sploh govori, zagotavljajo visoko splošno priljubljenost. Še vedno pa mu manjka nekoliko več izvirnosti, jasnosti in ostrine v duelih s političnimi partnerji in nasprotniki. Koristi mu, da je uspel nekoliko umiriti nihanja pri sprejemanju odmevnejših političnih odločitev (primer sendvič ipd.). Žal pa še vedno prevečkrat deluje kot nekakšen ujetnik Levice, zadnja afera njegove stranke LMŠ pri kadrovanju Igorja Šoltesa na čelo Uradnega lista, pa ga dodatno tudi javno postavlja v neposredno povezavo s ti. "rdečimi" strici iz ozadja in s tem povezanimi nečednimi rabotami, katerim javno seveda nasprotuje. Potrebuje bistveno več politične modrosti, saj je kredibilnost nekaj, kar se gradi na dolgi rok, izgubi pa lahko tudi čez noč. ... " |