Balončki našega bivanja

Včasih, ko opazujemo ljudi okoli sebe, se nam zastavi vprašanje:

„Ali ti ljudje sploh živijo v istem svetu kot jaz?“

Ste tudi vi pomislili na marsikateri znani obraz? ... A šalo na stran.

Ljudje živimo v ti. bivanjskih sferah.
Jaz jih rad imenujem kar balončki našega bivanja.

Svet okoli nas je namreč „sferičen“, ima obliko krogle. Zanimivo, da lahko to človek celo opazuje: do kamorkoli ti sega pogled, vedno se zaključuje v sferični obliki (nikoli ni ravne meje).

In ko obrneš glavo v drugo smer, so meje zopet okrogle. (ja,ja...okrogla je tudi odprtina oči, vem.)

A naj bo tokrat ta fizična lastnost bolj kot dodatna zanimivost. Pomembno je, da je svet v vašem balončku vaš svet. Samo vaš svet. Je svet vaših idej, upanja, misli, jeze, besa, radosti...

Balončki bivanja se združujejo v grozde. Združujejo se tako, da se balončki med seboj stikajo. (Ja, med seboj jih veže „Zakon privlačnosti“ ali pa kakorkoli že želite imenovati privlačno silo).

Meje med posameznimi balončki imenujemo bivanjske ravni, pogovorno jim včasih pravimo tudi dimenzije bivanja. Torej, meja med menoj in teboj je meja, kjer se najina balončka dotikata.

Pravzaprav ne gre za mejo temveč gre za ploskev, ki jo to dotikanje tvori. Gre za nekakšno ravnino, kjer se zbirajo dogodki, ki se naju tičejo.
Malo bolj pesniško: tam se zbirajo dogodki, ki jih ljubiva in/ali sovraživa.

Ko se naslednjič vprašaš: „V katerem svetu pa ta živi?“, se spomni, da verjetno ni daleč na drugi strani tvojega grozda. Drugače ga nebi zaznal/a neposredno.

A pomembno je, da prepogosto pozabljamo, da ima vsak svoj balonček. Samo svoj.

Ni mogoče bivati v balončku drugega. Lahko drugega prekrijemo, lahko ga razkrijemo... vendar nihče ne more bivati V balončku nekoga drugega.

Nihče ne more nadomestiti tvoje vloge v tem svetu. Nihče.

Prosim izberi ljubezen.

Edvard