|
Zahvalni dan, pomilostitev purana in ameriški predsednik Donald Trump #govoricaTelesa 
0 Comments
Govorica telesa poslanca Žana Mahniča med razpravo v Državenm zboru. Ključne besede: širjenje telesa, kazalec, geste z dlanjo  Govorica telesa Karla Erjavca, predsednika stranke Desus. Ključne besede: adamov list, iskrenost, sproščenost, argumentiranje  Ključne besede: pomanjševanje, nedolžnost, roke, nasmeh  Ključne besede: sproščenost, zabava, ples, obraz  Ključne besede: Rokovanje, stolp, prsti, govorniški pult, očesni stik  Ključne besede: objem, očesni stik, intimni pas, drža telesa, nadzor prostora  Ključne besede: geste, dlani, roke, ples, zabava  Ključne besede: roke v žepih, dolgčas, zabava, manjko samozavesti  Ključne besede: očesni stik, drža telesa  Vili Kovačič pod drobnogledom sporočil govorice telesa. Ključne besede: sproščenost, poslušanje, pogled, oči, nasmeh, obraz  Natalija Verboten in njen mož Dejan Ključne besede: čakanje, vljudnost, nasmešek, dolgčas, večerja  Raperske geste, gibanje in mimika ... kaj to pomeni? Ključne besede: ples, geste, obraz, gibanje  Govorica telesa: Aleksander Čeferin Ključne besede: nadzor situacije, kontrola, geste, roke, pogled, drža glave  Donald Trump in govorica telesa Ključne besede: kretnje, geste, roke, obraz, prsti  Miki Vlahovič in Petar Grašo Ključne besede: sončna očala, igra, poziranje, roke   Obisk Marjana Šarca v Rusiji pri premieru Medvedjevu Ključne besede: drža telesa, roke, korakanje, brada, nagovor   Pred kratkim sem prišel na sestanek, kjer me je gostiteljica pričakala pred vhodom poslovne stavbe. Segla sva si v roke, izmenjala nekaj vljudnostnih besed, nato pa me prijazno povabila naj ji sledim, da si na poti do njene pisarne ogledava še njihovo predavalnico. Ženska blizu štiridesetih, samozavestna, lepo urejena, prijetna tako za oči kot tudi za ušesa. Med hojo proti predavalnici sem jo premeril od nog do glave, s posebnim postankom na njenih nogah in zadnjici. Ob tem se večkrat pomislil, kako srečen sem lahko, da se profesionalno ukvarjam z govorico telesa in javno prezenco. Vedno se lahko izgovorim, da telo presojam čisto profesionalno. No ja, malo je že profesionalne deformacije, malo je pa ... ah saj veste, o čem govorim.  Po ogledu predavalnice sva nadaljevala pot do zelo moderno opremljene pisarne. Sedla sva na velike, ovalne sedeže, ki so bolj spominjali na narobe obrnjene senčnike, kot pa pisarniške stole. Sicer so bili lepi na pogled, za udobno sedenje pa vse prej kot primerni. V njih se namreč sedi precej nizko, kar pomeni, da so boki nižje od kolen in kot posebej narejeni za trpinčenje moških, ki imajo pred seboj sogovornico v mini krilu. Drage dame, nikar zgornjega opisa jemati kot nekaj slabega, še manj kot moraliziranje ali nasprotovanje mini krilom, temveč izključno kot nekoliko bolj slikovito predstavitev razvoja dogodkov skozi moške oči. Kam pa naj po vašem gleda moški, ko sredi poletja sedi nasproti dekleta v mini krilu? Naj jo gleda v noge in izpade prostak ali naj se dela, kot da nič ne vidi in izpade navaden "lipe", ki ne opazi lepote telesa, ki je pred njim? Prav je, da se zavedamo, da sporočilnost govorice telesa ni omejena zgolj na samo fizično telo. Ne gre le za gibanje telesa, dotikanje, prostor ipd., temveč govorico telesa dopolnjujejo tudi vsi dodatki, ki se nahajajo na telesu. Frizura, oblačila, nakit, tatooji, vse, kar pač nosimo na sebi in s seboj. V poslovnem okolju velja nenapisano pravilo, da bolj so oblačila izzivalna, nižjo kredibilnost pripišemo osebi, ki jih nosi. Velja tako za moške, kot tudi za ženske. To praviloma ne pomeni, da s tako oblečeno osebo ne bomo sodelovali. Pomeni le, da bo kredibilnost v očeh poslovnih partnerjev pač nižja. Še najlažje bi to pojasnili z namišljenim moškim (ali ženskim!) komentarjem v smislu: “Kaj pa veš, kako je dobila službo ...”. Je komentar grob? Da. Neprimeren? Seveda! Resničen? Verjetno ne. Ampak ...  Osebna urejenost in primernost oprave glede na okolje, sta še kako pomembna za celotno podjetje. Dober videz, ki ga npr. o podjetju dajejo zaposleni, je praviloma nekaj, za kar si mnoga podjetja tudi načrtno prizadevajo. Prav glede oblačil so se z leti razvila ti. pravila oblačenja na delovnem mestu (angl. “dress code”), ki zaposlenim pomagajo, da se lažje prilagodijo kulturi v podjetju in jo, nenazadnje, tudi vzdržujejo. Večina ljudi na takšna pravila gleda kot na nekaj, kar jih omejuje v življenju, redki pa razumejo, da takšna pravila tudi osvobajajo. Za boljše razumevanje, dodajmo še nekoliko žgečkljiv vidik. Statistike že leta in leta govorijo, da je daleč največ skokov čez plot prav v službenem okolju. Osebno me to prav nič ne preseneča. Če že s kom, potem je verjetno res bolje z nekom, s katerim se poznamo, kot pa z nekom, o katerem ne vemo praktično nič. A zadeva je nekoliko globlja, kot se mogoče zdi, saj je neposredno povezana prav s prej omenjeno “zmedenostjo”, ki lahko začne obladovati naše misli in nehote tudi rušiti poslovne rezultate. Vem, da sem ponovno na sami meji moraliziranja. A dejstvo je, da če do skoka čez plot pride, se mora proces zapeljevanja nekje pred tem pač začeti. Temu začetku popularno pravimo kar flirtanje. Gre za oddajanje verbalnih, predvsem pa neverbalnih signalov o tem, da bi si z izbrano osebo želeli deliti tudi nekoliko bolj intimne trenutke. Moški praviloma vstopamo v proces zapeljevanja tako, da opozarjamo na svoje moške atribute, ženske pa kot tisti spremenljivi del enačbe, ki te moške napore opazi (ali pa ne) in s svojimi odzivi daje povratno informacijo (ali pa tudi ne). Povratna informacija je praviloma najprej sicer očesni stik, celotni oblak povratnih informacij pa lahko opišemo tudi z eno besedo: dostopnost.  V poslovnem okolju je, glede opozarjanja na moške atribute, pogosto tudi nekaj zmede. Nadrejenost položaja že sama po sebi komunicira moč, to moč pa se pogosto povezuje s samozavestjo. Požar v mislih in povečan utrip srca v bližini takšne osbe potem nista več daleč. Samozavest je namreč daleč najvišje na lestvici zaželjenih lastnosti pri partnerjih (še posebej pri ženskah, ko razmišljajo o moških) in koraka vzporedno s fizično privlačnostjo. Ko se obe med seboj prepleteta ... hitro vse skupaj postane del statistike. Žal pa flirtanje v poslovnem okolju lahko postane precej hitro tudi moteče in zlahka preraste v nadlegovanje (ti. mobing). Nekatera delovna mesta so zaradi svoje narave dela še posebej izpostavljena. Olikana oseba je na svojem delovnem mestu (žal) pogosto vljudna tudi takrat, ko gre stranka ali sodelavec že počasi čez mero dobrega okusa. Natakarice, sobarice, vrtnarji, medicinske sestre, osebni trenerji in poslovne asistentke, so le najbolj popularen vidik takšnega razmišljanja. Ko vpletemo še pojem nadrejenosti oz. podrejenosti ter ob tem tudi strahove pred izgubo službe ali napredovanjem, lahko življenje hitro postane zelo naporno.  Kdaj flirtanje prestopi mejo dobrega okusa? V trenutku, ko dotikanje prestopi ti. varna območja telesa (npr. zunanja stran roke od komolca do ramena), ko postane dodatno odpet gumb na ženski bluzi zahtevani del oprave na delovnem mestu, ko krila komaj sploh še kaj zakrivajo in prav posebej, ko kar naenkrat vse, kar je izrečeno v pogovoru, dobi seksualno konotacijo skozi spremljajoče nasmeške in mižike. Upam, da v našem okolju krajša krila nikoli ne bodo postala prepovedana v nobenem smislu. Vseeno pa se zavedajmo primernosti oblačil glede na okolje, v katerem se nahajamo. Kot je nekoč dejala znamenita Coco Chanel, se mora ženska vedno obleči tako, da moški opazi žensko in ne oblačil, v katerih se nahaja. Prav kombinacija urejenega videza, strokovnosti in osebnega šarma, nas bo v poslovnem svetu sama po sebi, dokler je seveda avtentična, pripeljala daleč najdlje. Predvsem pa bo ženske ali moške neverbalno varovala pred neprimernimi ponudbami in obnašanjem moških kolegov ali ženskih kolegic.
 Primož Vrhovec in Gorka Berden Ključne besede: oči, očesni stik, objem, dotikanje, obraz, telo Govorica telesa, Javno nastopanje  Alenka Ermenc, načelnica generalštaba SV Ključne besede: sproščenost, nadzor, rokovanje, kazanje s kazalcem, obraz, roke  Poletje je čas dopustov, potovanj in pogostejših priložnosti, da pridemo v stik tudi s tujimi kulturami. Tako, kot je barantanje pri cenah obvezni del arabske kulture in nekaj nesprejemljivega v srednji Evropi, so pomembne razlike tudi pri obnašanju v različnih kulturah. Pri nekaterih moramo biti bolj pazljivi, pri drugih pa bomo z nerazumevanjem sprožili zgolj nasmeške na svoj račun.  Očesni stik Na Zahodu, torej pri nas v Sloveniji, širše po Evropi ter severni Ameriki se zelo dobro zavedamo, kako zelo pomemben je očesni stik, ne glede na spol. Dober očesni stik pri nas pomeni, da smo pozorni, spoštljivi in odprti. Že na Bližnjem Vzhodu v muslimanskem svetu lahko opazimo, da je dober očesni stik med sogovornikoma ločen po spolu. Pri istem spolu je odraz zaupanja in iskrenosti, medtem ko je vsak očesni stik, ki traja več kot trenutek ali dva med sogovornikoma nasprotnega spola, razumljen kot neolikan. Še več, v Aziji in Afriki, pogosto tudi v Latinski Ameriki, je podaljšan očesni stik razumljen kot izzivanje, na Japonskem pa bomo pri sogovorniku opazili nelagodje, pogosto bo razumljeno tudi kot pomanjkanje spoštovanja vsakič, ko se bomo ujeli z očmi dlje kot zgolj bežen trenutek. Gibanje glave Medtem, ko pri nas prikimavanje razumemo kot pritrjevanje, na Japonskem s tem sporočajo zgolj, da ste bili slišani, ne pa tudi dogovorjeni. Že v Bolgariji in deloma tudi v Grčiji bo prikimavanje v resnici odkimavanje, v Indiji pa ima gibanje glave (zibanje, prikimavanje, odkimavanje ...) skoraj samostojno abecedo. Pogosto je zabavno, dokler se ne zapletemo in kaj tudi razumemo narobe. Nos Kadar se v Sloveniji useknemo v robček, pogosto to storimo tako, da se ali malo umaknemo ali to storimo tako, da vsaj glavo obrnemo v stran. Na Japonskem to storite intimno, v toaletah, saj boste v javnosti izpadli popolnoma neotesani. V zvezi z nosom še zapišimo, da če se Italijan potapka po nosu, to pomeni "Pazi!", če pa nam to pokaže Anglež, nam sporoča, da to kar govori, govori zaupno. Poljubljanje ob pozdravljanju Včasih se ob pozdravu, predvsem z ljudmi, s katerimi se že poznamo, tudi poljubimo. V Argentini, Kolumbiji, Čilu in Peruju se poljubimo enkrat, v Sloveniji, Španiji, Italiji, Grčiji, Nemčiji, Madžarski, Romuniji, Hrvaški in Braziliji se ob pozdravu poljubimo dvakrat, v Srbiji, Belgiji, Nizozemski, Rusiji, Črni gori, Egiptu in v Švici pa trikrat. Vedno pa se dobro pozanimajmo in opazujmo, kaj počnejo domačini, še posebej v državah z različnimi kuturami kot je npr. Bosna, kjer se prilagodimo glede na hrvaški, srpski ali muslimanski vpiv. Kot zanimivost naj omenimo še Francijo: v Parizu je običajno poljubljanje dvakrat, v Provansi trikrat, v dolini Loare pa celo štirikrat. Dotikanje V splošnem glede dotikanja na začetku sledimo maksimi, da manj je več, na začetku pa se ga sploh raje izogibajmo, dokler sogovornika seveda dobro ne poznamo. Sicer se vam lahko zdi vse skupaj popolnoma sprejemljivo in skladno tudi z vašimi prepričanji, a gre za zelo spolzko področje. Omenimo le enega od skrajnih primerov tj. v nekaterih židovskih ločinah bo njegova žena edina ženska, katere se bo moški dotaknil v svojem celem življenju. Na Japonskem, v Avstraliji, večini Severne Evrope in na Portugalskem je npr. dotikanje manj pogosto, v nekoliko bolj “latino” kulturah (Italija, Španija, Francija, Grčija in Turčija) pa se dotikanje celo spodbuja. Za vsak slučaj zapišimo: glave sogovornika se NIKOLI ne dotikajmo. Rokovanje Pogosto mislimo, da o rokovanju vemo vse in da ni več kaj prav veliko za povedati o tem. Pravilno rokovanje pomeni, da sta dlani poravnani vertikalno, do konca nasedeta druga v drugo, stisk je krepak, ne premočan ter roki zanihata dva do trikrat. A vseeno velja nekaj opozoril: medtem, ko je v Skandinaviji en močen nihaj ob pozdravljanju popolnoma dovolj, je drugje po Evropi rokovanje nekoliko daljše (dva do tri nihaje), pogosto pa se dodaja stik tudi z drugo roko. Običajno nad komolec sogovornikove roke ali pa se sogovornikovo dlan prekrije. To pa je lahko precej nevarno npr. v stikih s Turki, saj pri njih velja močnejši stisk roke za rahlo nevljudno gesto, v nekaterih Afriških deželah, kot je npr. Botswana, pa je plaho rokovanje popolnoma običajno. Še to, moški se v islamskih državah nikoli ne rokuje z žensko izven svojega družinskega kroga. Pozdravljanje V Sloveniji (in drugje po Evropi) je običajen pozdrav: “Dober dan, sem ta in ta ... ” ter rokovanje, na Japonskem se priklonijo, v državah Latinske Amerike sledi rahel objem, pogosto tudi med moškimi, v Franciji sledi tudi navidezni poljub na lica, v Mongoliji pa ne bo nič neobičajnega, če vas bo sogovornik potrepljal tudi po hrbtu. Osebni prostor Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste se pogovarjali s kom, ki je stal popolnoma pred vašim nosom? Problem je, da kaj dosti ne morete storiti. Če se odmaknete, bo šel za vami. Če stopite vanj, tvegate trk z glavama, če kaj rečete, boste izpadli pa nevljudni. A naj se to sliši še tako nevzdržno pri nas v Sloveniji, je v nekaterih kulturah to, da nimate pravega osebnega prostora, nič posebnega. Npr. pri Kitajcih je popolnoma sprejemljivo, da še posebej v poslovnem svetu, osebnega prostora praktično sploh ni, medsebojno dotikanje pa je pogosto zelo intenzivno. Geste z rokami Geste z rokami so pogosto najbolj izpostavljen vidik govorice telesa, ko govorimo o razumevanju med kulturami. Predvsem velja velika pozornost, preden se v tuji deželi začnemo izrazati na takšen način. V šali npr. pravimo, da se je italijanskega jezika zelo lahko naučiti. Samo s pomočjo geste, kjer dlan obrnemo navzgor in prste združimo tako, da se skupaj dotikajo konic prstov, nas bo baje razumelo več kot pol Italije. A šalo na stran. Stvari gredo namreč pri gestah z dlanmi lahko hitro narobe. Znameniti V z kazalcem in sredincem, ki simbolizira zmago (angl. Victory) to res pomeni le, če vidite dlan in niste v Grčiji (tam bodo užaljeni). V Nemčiji npr. ni pomembno, kako je obrnjena dlan, če pa notranje strani dlani ne vidite, vas v Veliki Britaniji, Avstraliji, Novi Zelandiji ali na Malti, govorec “nekam pošilja”, v Franciji to pomeni “mir”, v ZDA pa število dve. Podobno pomenijo tudi iztegnjeni štirje prsti pri nas zgolj število štiri (npr. štiri pive, prosim), na Japonskem pa bo naš sogovornik globoko užaljen zaradi takšne geste. Pazite tudi s samo enim iztegnjenim prstom. Iztegnjeni kazalec kaže na ukazovalnost, iztegnjeni sredinec pa niti ne potrebuje posebne razlage. Znamenita rockerska gesta, ko zapremo samo palec, sredinec in prstanec, kazalec in mezinec pa kažeta rogove, je v bistvu zaničevalna gesta med moškimi, češ, tvoje dekle te je (ali bo) prevaralo. Pazljivo s tem predvsem pri Italijanih. Za konec zapišimo, da so razlike v govorici telesa po svetu še kako resnične. Če nismo prepričani, kaj je prav in kaj narobe, dovolimo sogovorniku, naj on vodi pogovor. Tako bomo na varnem, saj bomo zgolj sledili pogovoru. Predvsem pa izkoristimo priložnost in se izobrazimo na tem področju.   Robert Waltl in Jan Bučar Ključne besede: obraz, roke, telo, poziranje, veselje, dobra volja, nasmeh Govorica telesa, Javno nastopanje   Kdo je šef in kdo podrejeni? Je njuno obnašanje normalno? Kaj sporočajo roke, kaj pogledi? Ključne besede: roke, telo, podrejenost, oči Govorica telesa, Javno nastopanje  |
RSS Feed
