Robert Waltl in Jan Bučar

Ključne besede: obraz, roke, telo, poziranje, veselje, dobra volja, nasmeh

Govorica telesa, Javno nastopanje

Kdo je šef in kdo podrejeni? Je njuno obnašanje normalno? Kaj sporočajo roke, kaj pogledi?

Ključne besede: roke, telo, podrejenost, oči

​Govorica telesa, Javno nastopanje

Verjetno na plaži ni bolj sitne situacije kot to, da pridemo uživati mir, sonce in šumenje valov, nato pa se nam čez čas pridruži glasna skupina, ki se na pol prazni plaži namesti le nekaj centimetrov od našega ležalnika. Ne le, da smo namesto uživanja v šumenju valov prisiljeni k poslušanju njihovih pogovorov, temveč smo po možnosti vključeni tudi v njihove vzgojne metode otrok ali celo v njihove družabne igre, običajno kot prostor, kamor jim ves čas bežijo žoge. Obratno pa je prav tako moteče, če ves čas stojimo in se razgledujemo po sosedih in plaži kot kakšen honorarni "bademajster". Spoštovanje (osebnega) prostora obiskovalcev je izjemno pomembno izhodišče za razumevanje osnov dobre neverbalne komunikacije med ljudmi. ​

3. OBNAŠANJE OTROK ​

Sončna očala so v poletnih dneh zelo zaželjena in tudi potrebna dodatna oprema, saj pred močnimi sončnimi zažrki ščitijo naše oči in občutljivo kožo okoli njih. Vseeno pa pazimo na njihovo uporabo, ko se s kom pogovarjamo. Izhodišče je, da ni vljudno, če se z nekom pogovarjamo in pri tem s sončnimi očali zakrivamo oči. Če res ne gre drugače, snemimo sončna očala vsaj na začetku, ko se srečamo, nato pa prosimo za dovoljenje, da si jih nataknemo nazaj. Ljudje smo namreč vajeni na očesni stik in spremljanje dogajanja z očmi med samim pogovorom. Če očesnega stika ni, imamo občutek, da nam človek nekaj prikriva oz. se počutimo nekoliko nelagodno zgolj zato, ker ne vidimo sogovornikovih oči. ​

Tadej Pišek in Lara Komar

​Ključne besede: obraz, roke, telo, noge, smeh, sproščenost, dramatičnost  

Bine Volčič in Vid Valič v elementu

​Ključne besede: obraz, roke, telo, zabava, smeh, sproščenost, dramatičnost  

Partnerski odnos nas včasih osvobaja, včasih nas pa lahko tudi duši. Do neke mere se z vstopom v odnos sicer odrečemo delu svoje svobode, hkrati pa imamo svoja pričakovanja, kako naj bi se razvijala takšna skupna prihodnost.
Življenje od nas zahteva, da se naučimo postavljati tudi težka vprašanja ter razvijemo samozavest, da nanje poiščemo tudi ustrezne odgovore. V nadaljevanju si poglejmo sedem takšnih izzivov, ko bi se nam morale prižgati opozorilne luči, da se odnos ne razvija v pravo smer. 

Miki nam kaže "rogove", popularno rockersko gesto, s katero sporoča, da jima z ženo po žilah teče rokerska kri in da ga "žurata na polno".
 
Vendar pa pazljivo s to gesto. Predvsem v angleško govorečem okolju (in tudi večinoma pri nas) pomeni res točno to, kar nam kaže Miki.
​
V Španiji, Grčiji in prav posebej v Italiji, pa je nikar ne kažite prehitro. Gesta se npr. pri naših zahodnih sosedih imenuje "corna" in moškemu, kateremu se jo pokaže, sporoča, da mu njegovo dekle ni zvesto.  Gre za preko 2500 let staro gesto, ki v izvornem smislu ponazarja bikove rogove, v prenesenem pa hudičeve rogove oz. nezvestobo.​

Ključne besede: geste, roke, zabava, rogovi, govorica telesa 
#govoricatelesa #rogovi #rock #gesta

[Svet24] Tokrat sem pod drobnogled vzel Predsednika RS Boruta Pahorja.
Ključne besede: rokovanje, križanje rok, Adamov list, državniška drža, umirjanje stresa ... 
​#GovoricaTelesa #javnoNastopanje

Polfinalni nastop slovenske pesmi na Evrosongu 2019 je prinesel napredovanje Slovenije v finale. Novica me je razveselila, hkrati pa do neke mere potrdila moja ugibanja, da zna biti nastop kot celota na koncu pravzaprav uspeh.

Mentalna sivina, ki ovija njun nastop, predvsem govorico telesa, mi namreč nikakor ni pisana na kožo. Ne pesem in ne nastop mi na začetku nista bila prav preveč všeč. Praktično negibna izvajalca na odru, ona komaj odpira usta, on pa se giblje v nekih čudnih, nekoliko hektičnih gibih, ko sta s pogledi prikovana drug na drugega, ni ravno nek nastop. Na hitro bi človek dejal, da gre prej za goro treme in "furanje svoje fore" zato, da opravičiš svojo nemoč na odru, kot pa karkoli drugega.

Vseeno pa ne smemo pozabiti, da so časi, ko se je glasba poslušala zgolj z ušesi, že zdavnaj minili. Mediji, predvsem televizija, nam je na glasbenem področju (MTV ipd.) odprla popolnoma nov pogled na glasbo. V bistvu je televizija zgolj omogočila neverbalni komunikaciji polno prisotnost v našem sprejemanju celovite sporočilne vrednosti pesmi.

Precej suvereno lahko zato zapišem, da sta izvajalca Zala Kralj in Gašper Šantelj v pesmi Sebi, s staliča skladnosti vsebine in forme, sporočilo pesmi odlično dopolnila s svojim nastopom. Dojela sta moč neverbalne komunikacije in na zanimiv način z obnašanjem uspela izraziti vzdušje, ki izhaja iz pesmi, s tem dodala samemu nastopu svojo posebnost, posledično prepoznavnost in ... uspela. 

Čestitke!

PS: Nastop mi, resnici na ljubo, tudi danes ni nič bolj všeč, čestitke so pa iskrene. :)

PSPS: Postanite mojster neverbalne komunikacije: TUKAJ
​

 Izbrane tematike so bile nekoliko bolj pisane na kožo skrajnim pogledom razvoja EU. To je dobro izkoristil Zmago Jelinčič, ki s svojo preprosto retoriko, besednim pompom in glasnimi replikami tudi takrat, ko ni čas zanje, zna izkoristiti svoj trenutek pod žarometi.

Milan Zver je vsebinsko sicer deloval korektno, njegov nastop pa je čisto preveč formalen, uniformen, spravljiv, z eno besedo: bled. O čem je že govoril?

Ireni Jovevi dobronamerno predlagam kakšen resen tečaj javnega nastopanja. Razumem, da ji ni lahko na začetku politične poti, vendar pa ji bo negativna obrazna mimika ter nizek nivo uporabe slovenskega jezika, v kombinaciji z očitnim nepoznavanjem pomembnejših mednarodnih tematik (npr. Trianonska pogodba), sčasoma zagotovo zaprl vrata do src EU volivcev.

Violeta Tomič je sicer prepoznavna s svojim nekoliko arogantnim nastopom, ki pa prav zato hitro vodi v konflikt. To smo lahko videli takoj, ko je, politično izjemno kratkovidno, nalila bencin na ogenj Jelinčiču z idejo, da smo si pač sami krivi, da begunci prihajajo k nam. Je res sama sebi najšibkejši člen?

Višek soočenja pa je zame, s sicer drugače korektnim nastopom, dosegla Tanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že tretjič kandidira na mesto poslanke kljub temu, da je nekoč zagovarjala idejo, da bi EU poslanci morali imeli največ dva mandata. Njen odgovor, da so jo v kandidaturo napeljale okoliščine, ki kažejo na to, da bi šla Evropa brez njene prisotnosti lahko v napačno smer, mi je, milo rečeno, izvabil nasmešek na ustnice.
​
Še dobro, da je tam že toliko let, saj bi brez nje verjetno že zdavnaj vse skupaj šlo v maloro.  ​

​#JavnoNastopanje #GovoricaTelesa #EUvolitve19 #komentar

Malo za šalo in malo za res

#govoricatelesa 

Kot smo omenili v prejšnjem delu (TUKAJ) je aktivno poslušanje orodje uspešnih in veščina, ki se je je mogoče naučiti. Če smo se zadnjič ukvarjali z verbalnim delom, pa je tokrat na vrsti neverbalni del aktivnega poslušanja. 

​Začeli bomo z očesnim stikom.

Oči namreč v ljudskem izročilu veljajo za ogledalo duše, imajo izjemno sporočilno vrednost in tega se intuitivno zavedamo vsi. Skozi oči namreč na neki način dovolimo svetu izven sebe, da se nas dotakne tudi znotraj. Z očmi iščemo druge, vidimo druge in navezujemo stike z drugimi. Sporočamo, da smo tukaj, da nas nekdo zanima in da cenimo osebo, s katero se družimo v tem trenutku. Rečemo si, da si želimo biti razumljeni in primerno cenjeni, vendar ob tem mislimo, da si želimo biti predvsem videni, opaženi.

Nasmešek kaže sogovorcu, da ga spremljamo ter da ne nasprotujemo sporočilu, ki ga sprejemamo. Če nasmešek podkrepimo še z občasnim prikimavanjem, bo takšno obnašanje več kot dobrodošlo in razumljeno, kot da res poslušamo in tudi slišimo sporočilo. Ob vsem tem pa z nasmeškom tudi sporočamo, da se v sogovornikovi družbi počutimo dobro.
​
Drža telesa naj bi bila odprta tj. predvsem se izogibajmo križanju rok na prsih. Takšna drža je dovoljena le, če je roke na prsih prekrižal tudi govorec in ga na takšen način načrtno zrcalimo. Aktivni poslušalec se občasno nagne naprej k govorcu, občasno prikima, se pogosto med sedenjem s telesom nagne tudi na stran, glavo pa rad podpre z odprto dlanjo, kjer kazalec kaže navzgor ob licu, z ostalimi prsti, predvsem s skrčenim sredincem, pa se rahlo dotika ustnic, brkov ali brade.

Zrcaljenje teles je izjemno mogočna tehnika, če je uporabljena načrtno in pravilno. Zrcaljenje je, kot naravni pojav, posledica dobrega počutja s sogovornikom in to nezavedno zaznavamo prav vsi. Telesi se v primeru dobrega počutja nezavedno usklajujeta v sinhrono (zrcalno) gibanje oz. drže in takrat tudi pravimo, da sta sogovorca na "isti frekvenci" pogovora. To lahko načrtno izrabimo v svojo korist in z načrtnim zavzemanjem zrcalnih drž aktivno posežemo v komunikacijo in izrazimo točno to kar želimo, aktivno poslušanje.

Neverbalni motilci pozornosti so pogledovanje na telefon ali uro, igračkanje s svinčnikom, lasmi ali nohti, vztrajno popravljanje oblačil ali intenzivno presedanje po stolu, čečkanje po papirju pred seboj ipd.

Omenjeni motilci seveda sporočajo vse prej kot to, da nekoga aktivno, zbrano poslušamo in zato velja, da se omenjenih motilcev čim bolj izogibamo med pogovorom oz. aktivnim poslušanjem.
​
Kot zadnji napotek za aktivno poslušanje, pa omenimo načrtno dotikanje sogovorca. Dotikanje ima na področju govorice telesa prav posebno vlogo, saj je neposredno povezano s kemičnimi reakcijami v telesu. Vsakič, ko se nas kdo dotakne, to spodbuja delovanje žlez z notranjim izločanjem, kar neposredno vodi v različna občutja. Pravilno dotikanje sproža predvsem izločanje oxytocina, ki ga popularno imenujemo kar hormon bližine. Torej, večkrat se bomo sogovornika dotaknili, bližje in bolj povezano se bo čutil z nami. To seveda ne pomeni dotikanje kar vse povprek, temveč spontano, predvsem pa rahlo in kratko dotikanje na delih telesa, ki veljajo za nevtralne cone dotikanja (npr. zunanja stran roke med komolcem in ramo). To najlažje storimo v povezavi s pozitivnim pritrjevanjem, ko dotik deluje povsem naravno in spontano.

Aktivno poslušanje je torej orodje uspešnih in veščina dobre komunikacije, ki se je je mogoče naučiti. Pomaga nam k boljšim odnosom, boljšemu razumevanju sporočila in boljšim odločitvam.  

Edvard Kadič

PS: Delavnice o aktivnem poslušanju so sestavni del tečajev - Soft Skills - o mehkih veščinah dela z ljudmi, ki jih izvajamo v našem Zavodu Delta. 

Pridružite se nam lahko tudi v DELTA AKADEMIJI (klikni)

Pogosto slišimo zahteve po prilagoditvi komunikacije glede na trditve o odstotkih, ki naj bi določali obseg prenosa signalov znotraj medosebne komunikacije, bolj znano kot Mehrabianovo pravilo, 55-38-7. Skladno s temi zahtevami naj bi 55% sporočila prejeli preko govorica telesa, 38% preko uporabe glasu in le 7% preko vsebine besed. To je seveda popularno (nestrokovno) posploševanje, katerega edina uporabna vrednost niso odstotki temveč ugotovitev, da je neverbalni kanal močnejši od verbalnega. Mar res razumete kar 93% pakistanskega filma?

Jaz ga zagotovo ne, kljub temu, da naj bi bilo vsebine besed zgolj 7% v skupnem sporočilu. Znanstvene raziskave res potrjujejo, da je pri medosebni komunikaciji večino časa sporočilo razumljeno pretežno preko neverbalnega kanala sporazumevanja, saj se vloga posameznega kanala spreminja glede na kontekst, vsebino, specifike kanala, jakost šumov v komunikaciji ipd. Zato bomo verbalne vidike aktivnega poslušanja tokrat zgolj omenili, medtem ko pa se bomo neverbalnih lotili nekoliko bolj poglobljeno v drugem delu tega članka.

Za aktivno poslušanje moramo verbalno dati poudarek predvsem na pozitivno pritrjevanje in spraševanje, neverbalno pa na nekoliko več dejavnikov, ki segajo od mojih velikih treh stebrov dobre neverbalne komunikacije (očesni stik, nasmeh in drža telesa), pa do posebnih tehnik, ko so zrcaljenje, izogibanje neverbalnim motilcem v pogovoru in načrtno usmerjeno dotikanje.

Pozitivno pritrjevanje pomeni občasno uporabo besed: »zanimivo«, »odlično«, »zelo dobro«, »presenetljivo« ipd., ki jih pogosto usklajujemo oz. dopolnjujemo s prikimavanjem. Vseeno pa velja opozorilo, da se s tem ne pretirava, saj lahko pri govorcu nehote sprožimo tudi rahlo zmedo ali nelagodje, če govorec besede zazna kasneje, ali jih razume kot poudarek na drugačnih mestih, kot bi si to želeli sami. Če do tega vseeno pride, moramo seveda v nadaljevanju podrobneje pojasniti, kaj je točno bilo s tem mišljeno.

Spraševanje, ki je nekakšen osrednji verbalni signal aktivnega poslušanja, služi predvsem za poglabljanje razumevanja slišanega in lažje sledenje pogovoru. Spraševanje posredno vodi tudi v občasno razčiščevanje slišanega in delanje zaključkov. Prav posebno vlogo imajo v tem primeru odprta vprašanja, preko katerih preverjamo, če smo res dobro razumeli slišano, govorec pa lahko svoje misli še razširi in po potrebi tudi še dopolni.

Nadaljevanje TUKAJ

PS: Aktivno poslušanje je MEHKA VEŠČINA dela z ljudmi. Pridružite se nam na seminarjih, delavnicah in predavanjih!

​PSPS: Več o DELTA AKADEMIJI TUKAJ

Ljudje že stoletja nosimo maske in se pri tem večinoma zabavamo. Praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom, maske pa nam ob zabavi omogočajo tudi skrivanje ter izživljanje nekaterih osebnostnih vidikov, ki bi brez maske verjetno ostali še naprej skriti v nas. ​

Etimološko je beseda "maska", ki je prvotno pomenila zgolj odrsko masko, vir latinski besedi "persona", ki pomeni posameznikove lastnosti oz. značilnosti. V slovenščini te posameznikove lastnosti označimo z besedo osebnost.

Se še spomnite filma Maska z Jimom Careyem v glavni vlogi? Kdor si je namreč nataknil tisto masko, je sprožil preobrazbo v svoj alter ego.

Ljudje si ves čas natikamo različne maske. Od umetnega nasmeha, dodelanega make-upa, pa vse do najnovejših očal in slušalk, za katerimi se uspešno skrijemo oz. živimo v svojem svetu.

Zakaj to počnemo?

​Zaradi zelo različnih razlogov, od želje po ugajanju, vključitvi v družbo, do načrtnega prikrivanja svojih slabosti (fizičnih ali emocionalnih) in strahu. Nekateri se brez maske ne počutijo npr. dorasli vlogi, ki jim je zaupana. Menijo, če ne nosijo obleke in se ne obnašajo na določen npr. vzvišen, aroganten in odrezav način, jih sodelaci ne bodo jemali resno.

Drugi nosijo maske zato, da se bolje vključijo v družbo. Npr. če se vse sodelavke vpadljivo ličijo in oblačijo ekstravagantno, se (če smo ženska seveda) začnemo ličiti in ekstravagantno oblačiti tudi mi. Lahko bi dejali, da če vsi okoli nas nosijo maske, jih nosimo tudi mi.
​
Tretji uporabljajo maske v intimnem okolju zato, da se lahko dotaknejo svojih skritih poželenj, kompleksov in zadržkov, četrti nosijo (politične) maske zato, da jih drugi lažje prepoznajo in jim pripišejo določeno vlogo ter vpliv v družbi in tako naprej.

Nekaj besed o neverbalni komunikaciji pri zapeljevanju. Valentinovo je pred vrati! :)
Povezava do članka: TUKAJ

O samozavesti v poslovnem svetu sem tokrat nagovoril udeležence 6. Interact konference, ki se je letos, 25. in 26. januarja odvijala v Portorožu z glavnim motom: "Podjetnik bom."

Odlična energija, znanja in pripravljenost za učenje.

Bilo je super!

1. Govorica telesa predstavlja 55% komunikacije

Temelj tega mita je znamenita študija, ki jo je pred desetletji izvedel dr. Albert Mehabrian, in se popularno glasi nekako takole: 7-38-55 

"celotno sporočilo sprejemamo 7% preko pomena besed, 38% preko glasu (jakost, hitrost...), 55% pa preko govorice telesa." 

Vendar pa Mehabrian v resnici nikoli ni trdil, da lahko gledamo film v npr. nekem nam nepoznanem jeziku, pri tem pa smo lahko brez skrbi, saj ga bomo kar 93% razumeli s tem, ko bomo zgolj poslušali glasove igralcev in opazovali njihovo govorico telesa. 

Njegove raziskave so bile usmerjene v sporočila čustvenih stanj. Konkretno:  ali vam je nekaj všeč ali ne. Neverbalni vidik komunikacije zato ne bo doprinesel 93% k celotnemu sporočilu, temveč bo predvsem razkril subtilna čustva, motive in emocije, ki se skrivajo v ozadju. Ljudje v veliki meri namreč sodimo glede na  emocionalno vsebino sporočila in ne zgolj po intelektualni zasnovi sporočila. Bistvo Mehrabianove raziskave je, za naše potrebe, predvsem v tem, da je neverbalni del sporočila res pomemben del celotnega sporočila. ​

2. Lažnivci se izogibajo očesnemu stiku

Verjetno gre za enega največjih mitov o lažnivcih in govorici telesa. Medtem ko imajo nekateri lažnivci (še posebej otroci) res težave pri vzdrževanju stika z očmi, večina "pravih" lažnivcem prav skozi očesni stik kompenzira svoje laži in dokazuje, da "res" ne laže. Pogosto ga zato vzdržuje celo predolgo. 

3. Prekrižane roke na prsih vedno pomenijo odpor

Prekrižane roke na prsih dejansko lahko sporočajo odpor, še posebej, če nekdo takšen položaj zavzame takoj, ko ste vi nekaj močneje poudarili. Vendar pa takšen položaj rok lahko pomeni še marsikaj drugega. Na predavanjih ljudje v prvih vrstah pogosto prekrižajo roke. Vsaj na začetku. Pred seboj pač nimajo nobene "zaščite", kot jo imajo ljudje v drugi in ostalih vrstah. Podobno je tudi v hladnem prostoru, kjer takšna drža rok pomeni dodatno zaščito pred izgubo temperature telesa ali pa na dogodkih, kjer so ljudje utrujeni in prekrižajo roke preprosto zato, da jim v miru počivajo v naročju. 

4. Iz smeri pogleda lahko ugotovimo, ali človek laže

Gre za idejo, ki jo promovira NLP (nevrolingvistično programiranje). Skladno z njo poenostavljeno sledi, da pogled v desno kaže na laganje, pogled v levo pa na govorjenje resnice. Pred kratkim so prav na to temo na Univerzi v Edinburghu izvedli tri različne študije. Rezultati so pokazali, da dejansko ne obstaja nekakšna globlja povezava med smerjo pogleda in tem ali oseba laže ali ne. 
Primernejše je, da med opazovanjem ugotovite "standardno" obnašanje ne glede na smeri pogleda zato, da boste kasneje lahko opazili pomembnejše odklone. Na univerzi v Buffalu so računalniški strokovnjaki razvili računalniško vodeni detektor laži, ki meri gibanje oči in tempo mižikanj. Z njim uspejo prepoznati laži v kar 80% primerov. Vse skupaj deluje zelo podobno, kot je bil predlog. Sistem najprej vzpostavi izhodišče skozi "standardne" gibe posameznika, nato pa na podlagi meritev odklonov od standardnega obnašanja izračunava verjetnost, da je prišlo do laži.

5. Načrtna uporaba govorice telesa deluje umetno

To je zelo pogosto slišan mit, še posebej pri tistih, ki imajo opravka z javnimi nastopi in se zavedajo, da je vaja del obvezne priprave na nastop. 
Zanimivo, da ob tem pozabljajo, da sporočilo komuniciramo preko dveh kanalov: verbalno in neverbalno. Priprava je pomembna za oba kanala. Večina javnih osebnosti občasno obišče ali najame strokovnjaka za govorico telesa prav zato, da se glede na vsebino in namen govora, ta tudi ustrezno neverbalno uskladi.                                                                                  Vir: Forbes