• Domov
  • Ponudba
  • Zapiski
  • O MENI
    • O meni
    • Reference
    • Galerija
  • Osebnostni razvoj
  • Govorica telesa
  • KNJIGE
    • Knjiga Samozavest je seksi!
    • Knjiga Govorica telesa
    • Knjiga Zapeljevanje
    • Amazon
    • Knjiga Bob Proctor - Rojeni v obilju
    • eKnjiga Prvi vtis [brezplačno]
    • eKnjiga Napake pri zapeljevanju [brezplačno]
    • Knjiga Priročnik za novo paradigmo
    • PROMOCIJA
  • AGENCIJA RUDOLF
  Edvard Kadič, samozavestna komunikacija

Negativna politična kampanja, da ali ne?

11/3/2022

0 Comments

 
V petek, 11. marca 2022 sem bil povabljen v oddajo Tema dneva (Nova24 TV) pokomentirati negativno politično kampanjo, ki jo je lansirala stranka Socialnih demokratov (SD) na račun Slovenske demokratske stranke (SDS).  Posnetek oddaje:
0 Comments

Planet TV: Slovenija Izbira

20/2/2022

0 Comments

 
Medijska hiša Planet TV je, za volitve 2022 v Državni zbor RS, pripravila niz predvolililnih oddaj z naslovom "Slovenija izbira".  Oddaje so na sporedu vsako sredo ob 19.45 do 21.00.
Koncept oddaje je svež in inovativen. Gostje, predstavniki političnih strank se soočijo v studiu, takoj po njihovem soočenju pa so izbrani politični komentatorji povabljeni k oceni njihovih nastopov ter vsebinskih izzivov, ki jih je soočenje odprlo.
V vlogi komentatorjev nastopajo: dr. Peter Gregorčič, Miran Videtič in Edvard Kadič.
0 Comments

Intervju: Demokracija

12/2/2022

0 Comments

 
Picture
Picture
Picture
0 Comments

Kaj je medijski spin?

20/12/2021

0 Comments

 
V zadnjem letu in pol smo v Sloveniji deležni skoraj neverjetnih medijskih spinov, celo poiskusov "medijskih umorov" ter drugih medijskih packarij. To uprizarjajo nekateri spletni portali ter ti. medijska omrežja, kjer se načrtno širijo "spin" novice zato, da se pridobivajo točke in prednosti na področju javnega mnenja o političnih strankah in politikih.
Picture
Medijski "spin" je nekakšen trik, ko avtorji laži sicer ne spreminjajo v resnico ali obratno, temveč dejstva zgolj prikazujejo na takšen način, da situacija ali dejanje brez laganja deluje lepše ali grše, kot bi izpadla brez takšne obdelave. Izraz "spin" izhaja iz angleščine in pomeni vrtenje. V bistvu gre za obliko propagande, s katero se želi manipulirati javnost s tem, da se osebe, dejanja ali izdelke prikazuje boljše ali slabše, kot so v resnici.
​
Ne tako daleč nazaj smo bili npr. priča znameniti misiji Evropskega parlamenta za ugotavljanje dejstev glede stanja demokracije v Sloveniji pod vodstvom Sophie in 't Veld. Še posebej potem tudi afere, ki je izbruhnila v povezavi s poročilom te misije. Izkazalo se je, da je osnutek dokumenta urejal kar Jure Tanko, asistent slovenske evroposlanke Tanje Fajon. Ko je bilo to razkrito, so se začeli širiti spini, da je to običajen postopek, da je pomagal urejati zgolj slovnično in ne vsebinsko, da se temu dogodku pripisuje čisto preveč pozornosti itd. To najprej kompromitira sam dokument, predstavlja pa tudi otipljiv dokaz o tem, kdo stoji za gonjo proti Sloveniji skozi inštitucije EU, kateri smo priča v zadnjem letu in pol. Spini so s tem, ko so bili razgaljeni, več škode povzročili tistim, ki so jih pripravljali, kot pa tistim, proti katerim so bili naperjeni.
Tudi sicer je tovrstna"izvozna" dejavnost tj. ustvarjanje politične afere doma, njen izvoz v Bruselj in nato uvoz nazaj v Slovenjo, vseskozi polna prstnih odtisov leve politične in medijske scene. Roko na srce, v primeru omenjenega poročila gre za grdo manipulacijo, ki meji celo na izdajo slovenskega nacionalnega interesa. Da je res šlo za umazano igro, pa daleč najbolje dokazuje dejstvo, da so novice o poročilu in njegovi vsebini, po razkritju vpletenosti omenjene evroposlanke, kar naenkrat izginile z naslovnic osrednjih medijev.   

Če torej želimo izvajati propagando, mora obstajati nekakšno sito med dogodkom in javnostjo. Dostop do pravih okoliščin mora zato biti blokiran dovolj hitro in tudi dovolj glasno, da si ne bi kdorkoli ustvaril svoje predstave o dogodku, ki bi bilo drugačno od mnenja, ki ga želijo ustvariti tisti, ki spinajo.

Je znamenita diploma vrhovnega sodnika Branka Masleše nekaj, kar bi morali videti vsi? Konec koncev gre za vrhovnega sodnika Republike Slovenije. A vseeno, bomo zdaj kar javno objavljali dokumente iz osebnih map v kadrovskih službah?
Prvi odziv oddelka za komuniciranje pri Vrhovnem sodišču, na novinarska vprašanja glede omenjene diplome, je bil precej nespreten. Milo rečeno. Šel je celo v smer grožnje, kar je bilo na tej stopnji interesa javnosti zagotovo napačno. Dovolj bi bilo že kratko sporočilo o tem, da se diploma oz. dokazilo o njej hrani v arhivu in bi bila zadeva verjetno hitro zaključena oz. zapeljana stran od oči javnosti. Tako pa zadeva zdaj prerašča v nekaj, kar nima več povezave zgolj s samim dokumentom, temveč sega tudi krepko čez. Od vprašanj, povezanih z omenjeno diplomo, postopka opravljanja pravosodnega izpita, pa do splošnih vprašanj, kaj vse se skriva še v ozadju izobrazb in strokovnih kompetenc v celotnem slovenskem pravosodju. Samo zgodbo se zdaj že izkorišča tudi za številne druge vidike, od diskreditacije iniciatorja zadeve, novinarja Luke Perša s strani njegovih stanovskih kolegov, pa do okrepljenih napadov na verodostojnost same sodne veje oblasti.

Informacij je danes veliko o vsem in vsakomur, njihova preverljivost pa v večini primerov tudi precej enostavna. Vseeno pa je dobro, da se vedno vprašamo, kako smo prišli do dejstev o neki zadevi. Kdo je to zapisal? Kateri portal objavil? Kdo je v resnici videl, slišal, občutil, štel, imenoval itd. ?  Gre v tem ali onem primeru za spin ali res za dejstva, ki le delujejo tako neverjetno, da se nam zdi kot prvovrsten spin.

Tekst je bil pripravljen za tednik Demokracija in objavljen dne 16. 12. 2021
Picture
0 Comments

[video] Ura moči z Bojanom Požarjem o Masleši in kongresih političnih strank

12/12/2021

0 Comments

 
Picture
Klikni fotografijo za video
Klikni: video
0 Comments

Brez boljših odločitev in nekaj vztrajnosti, ne bo boljših rezultatov.

3/12/2021

0 Comments

 
Vsak dan se odločamo o milijon stvareh. Od tega, kdaj bomo vstali iz postelje, ali naj gremo najprej v kopalnico ali najprej do štedilnika, kjer si bomo pristavili vodo za jutranji čaj ali kavico, pa vse do „težjih“ odločitev, kot so npr., kako naj izpeljemo kakšen projekt in kdaj naj sploh gremo danes spat.
Picture
Zavestna odločitev je naša točka moči, krmilo naše osebne barke. Ali naj nadaljujemo življenje po ustaljeni in že znani poti ali pa naj gremo po novi, nam še neznani? Če se odločamo za novo pot, se moramo odločiti zanjo zavestno, načrtno, z razmislekom in voljo. V nasprotnem primeru bomo namreč korakali naproti staremu, brez posebnega napora pri sami odločitvi. Navade nam namreč omogočajo gibanje v polju že znanega in varnega, v polju novega pa nas čakajo nove, še neraziskane, lahko tudi nevarne poti. Prav zato veliko časa preživimo v razmišljanju o ti. negativnih možnostih oz. poteh. Ustvarjamo si mentalno varnostno mrežo, v katero se lahko ujamemo, če nam spodleti. Večino časa tako preživimo v avtomatiziranih dejavnostih, znotraj mreže možnosti, ki si jo ustvarjamo s pomočjo miselnega preigravanja možnosti in rezultatov naših odločitev.

V resnici ni tako zapleteno, kot se sliši.  Večino življenja namreč delujemo nezavedno, velik del tega delovanja pa temelji na strahu, da se ne bomo živi, zdravi, lepi, uspešni ipd. prebili skozi izkušnjo, ki je pred nami. Tega se seveda zavedajo tudi mnogi, ki nas želijo v kaj prepričati. Trgovci, lepotne revije, politiki ipd.    
Kot da ves čas živimo v nekakšni zoni somraka, mraku negativnih možnosti. Pa je to res? Modri sicer pravijo, da je pozitivno in negativno le druga stran istega kovanca, izkušnja sama po sebi pa je le izkušnja. A blažena radost bivanja na vrhu gore v Tibetu. Vse je lepo in prav, dokler si mi, mali smrtniki iz te naše Slovenije, ne zaželimo spremembe. Takrat pa z grozo v očeh ugotovimo, da moramo vsakič, prav vsakič(!), to izpeljati zavestno. Drugače bomo, kot smo dejali, avtomatsko šli tja, kjer se ne bo spremenilo nič.

Poglejmo si to nekoliko bolj konkretno, na primeru naše aktualne politike, katere dogajanje vpliva na prav vse nas. Ko je stranka SDS zmagala na zadnjih državno-zborskih volitvah, zaradi razmerja sil v DZ ni mogla sestaviti učinkovite vlade. Vlado je tako sestavila stranka LMŠ z Marjanom Šarcem na čelu in priča smo bili nadaljevanju vladavine idej in pristopov k problemom družbe, v katerem je bila Slovenija, razen kratkih presledkov, večino časa od osamosvojitve. Točneje, slabih 23 od skupno 30-ih let, je Sloveniji vladala enaka tj. leva  ideološka struja.

Ko je po znamenitem Šarčevem metu puške v koruzo, v začetku leta 2020 tik pred izbruhom pandemije, vladanje prevzela že tretja Janševa vlada, pa so zaradi specifične situacije (pandemija) in drastično spremenjenega načina življenja (omejitve gibanja, okrepljeno spremljanje medijev in politike), mnogi dojeli, da je življenje lahko tudi drugačno. Da je slika o družbi, ki so nam jo tako vztrajno slikali prevladujoči mediji, preprosto zgolj ena stran kovanca. Stran, ki je predvsem po ekonomski moči in privilegijih ustrezala zgolj izbrancem. Da torej obstaja tudi drugačna pot, z drugimi ljudmi in drugačnim pristopom.
​
Če želimo obdržati trenutno smer, moramo še nekaj časa odločitve sprejemati zavestno. Če tega ne bomo storili, nas bo nezavedno kmalu spet usmerjalo tja, kamor prepojeno s starimi idejami edino zna. Brez zavestnega posega kot je npr. zamenjava tv programa z boljšim, ki nam predstavlja novice objektivno ali branja revij in časopisov, ki se trudijo vzdrževati novinarske standarde objektivnosti, bo to težko. Ne moremo pričakovati drugačnih rezultatov, če ne spremenimo tudi naših izbir. Zato velja ob koncu tudi zapisati, da nas čas velikih izbir posebej čaka drugo leto, ko bomo izbirali kar trikrat. Poslance v Državnem zboru, naše predstavnike na lokalnem nivoju ter našega novega predsednika ali predsednico države. Brez tega, da gremo na volišča in volimo za tiste, ki nam glede vsebine lahko ponudijo največ, preprosto ne bo šlo. Brez spremembe pri odločitvah in posledično dejanjih, ne moremo pričakovati drugačnih rezultatov.

Tekst je bil pripravljen za revijo Demokracija, objavljen v reviji dne 2.12.2021 
Picture
0 Comments

[video] Komentar o samozavesti in kompetentnosti

21/10/2021

0 Comments

 
V Komntarju o samozavesti in kompetentnosti, razliki med njima in zakaj nas pogosto vodijo nekompetentni ljudje
0 Comments

[video] Ura moči z Bojanom Požarjem o Borutu Pahorju in dogodkih na domačem političnem prizorišču

18/10/2021

0 Comments

 
Klikni TUKAJ za posnetek oddaje: 
Picture
0 Comments

[video] Komentar o čustvih in  govorici telesa v TV oddajah

12/10/2021

0 Comments

 
V Komentarju o čustvih, občutjih ter govorici telesa v TV oddajah (Branko Grims, Erika Žnidaršič, Anton Olaj, Matjaž Nemec)
0 Comments

[video] Komentar o Pahorju, protestih in neverbalni komunikaciji

7/10/2021

0 Comments

 
V Komentarju o neverbalni komunikaciji, srečanju Pahorja s protestniki in uporabi transparentov na protestih.
0 Comments

Načrtna simbolika protestov "neznanega" izvora

5/10/2021

0 Comments

 
Pred dnevi sva imela z ženo v centru Ljubljane nek opravek. Preden sva se odpravila, me je žena vprašala, ali so tisti dan protesti v centru ali ne. Greva raje jutri?

​Sit sem teh "neprijavljenih" protestov "neznanih" organizatorjev, ki se dogajajo "spontano". Imam se za liberalnega, vseeno pa pričakujem, da zakoni veljajo za vse enako. Blebetanje novinarjev, policije in tožilstva o neznanih organizatorjih presega meje dobrega okusa in vedno bolj žali inteligenco državljanov.
Picture
Foto: Avtokampi.si
Protesti so sicer sestavni del družbenih gibanj in kot takšni tudi uveljavljeni mehanizem za doseganje mobilizacije množic. Nekateri so seveda res spontani, večina pa je organiziranih. Da bomo to navidezno neorganiziranost, v resnici pa dobro organiziranost slovenskih protestov bolje razumeli, bom izločil šest elementov simbolike in sicer: oblačila,  zastave,  skulpture, transparente, embleme in slogane.
Od teh je pet neverbalnih, slogane pa lahko razumemo tudi kot verbalen tj. besedni element simbolike.
​

Simbolika je namreč pot in sredstvo poenotenja. Je vezno tkivo, skupni imenovalec udeležbe, ki presega in povezuje ideje posameznih udeležencev.
​
Picture
Foto: Nova24TV
Dramatična črna oblačila s kapuco in črno masko čez obraz, po možnosti še rdeča zvezda na prsih, so izbrana še kako načrtno. Črna barva zmanjšuje opaznost posameznika v gruči in s tem zmanjšuje možnost osebne odgovornosti ob neredih, hkrati pa povečuje vidnost in zastraševalni vpliv skupine, kar je dodatno tudi naravni magnet za medije. Zanimivo, da se je ob simboliko oblačil in barve nekoč obregnil celo znameniti satirik Fran Milčinski Ježek. Dejal je, da je spremljanje vestern filmov precej enostavno. Negativci vedno nosijo črn klobuk in imajo črne konje, pozitivci pa bele.
​
Picture
Foto: Jaka Gasar, Dnevnik
Pri zastavah smo dolgo let (občasno še vedno!) spremljali uporabo rdeče zastave s srpom in kladivom ter zastave bivše Jugoslavije. Seveda so bile uporabljene namensko predvsem zato, da se na levem polu nagovori in konsolidira volilna baza, saj državljani ex-yu korenin omenjeno jugo socialistično simboliko razumejo kot smerokaz, kdo so "naši" v politiki. Danes je volilna baza konsolidirana, zato jih počasi menjajo slovenske zastave in se omenjene ex-Yu zastave uporabljajo predvsem še za šov, ki ga potrebujejo levosučni mediji za svojo "resnico".
Picture
Foto: N1
Picture
Foto: Svet24
Uporaba velikih obraznih mask z obrazom Janeza Janše in ministrov, različnih kipov in skulptur ter njihovo javno uničenje, zažiganje stolov ipd. je načrtna fizična manifestacija fenomena "grešnega kozla", o katerem sem pisal v eni od prejšnih kolumn. (klikni TUKAJ) Gre za načrtno usmerjanje frustracij protestnikov v izbranega posameznika v fizični obliki, s ciljem trajne demonizacije v nezavednem.
Picture
Foto: Portal Plus
Picture
Foto: Nova24TV
Glede transparentov sem se pogosto spraševal, komu se jih doma ljubi izdelovati. Tudi sam sem se že kdaj udeležil kakšnega protesta, pa mi na kraj pameti ni padlo, da bi se doma ukvarjal še z njihovo izdelavo. Kaj pa če je to organizirano? Sam transparent namreč nima omembe vrednega priklica v zavesti udeležencev, je pa privlačen za medije. Fotografijam dodaja videz homogenosti protesta okoli gesla na transparentu. To je tudi razlog, da se na transparentih pogosto uporablja dobro utrjene floskule tipa "Smrt janšizmu, svoboda narodu" ipd.
Picture
Vir: FB, Protestna ljudska skupščina
Picture
Foto: Times.si
Picture
Foto: Domovina
Pri emblemih gre za likovno znamenje, ki simbolizira pripadnost, dejavnost ali idejo (Wikipedia). Poglejmo si emblem petkovih kolesarjev. Celo Milan Kučan z njim ponosno paradira naokoli, zanos pa je šel celo tako daleč, da z njim niso polepljeni zgolj stebri semaforjev in popackani prehodi za pešče, temveč so aktivisti z njim nasmetili celo Triglav in si, nasprotno od pričakovanega, zato nakopali odpor ljudi ter posledično njegov zaton.   ​
Picture
Foto: Žurnal24
Še glede sloganov. Ti so lahko načrtno ustvarjeni (npr. "janšizem = fašizem"), lahko so izposojeni ali pa preprosto prevzeti iz kakšne filozofije ali ideologije. Predstavljajo zelo močan element, mogoče celo najmočnejši od tukaj izpostavljenih. Spomnimo se samo referenduma "Za pitno vodo", ki je imel s pitno vodo bore malo.

​Zato vas, glede na zapisano torej vabim, da o trenutnih protestih še enkrat premislite. So res spontani, brez organizatorjev in brez načrta ali pa pristojni preprosto ne opravljajo svojega dela? Kaj pa če gre eno z drugim, z roko v roki? Pri velikih denarjih in velikih vložkih je, kot bi dejal Mali princ, bistvo očem pač nevidno. Srečno.

Besedilo je bilo pripravljeno za tednik Demokracija in objavljeno dne 7. 10. 2021: 
Picture
0 Comments

Fenomen grešnega kozla

23/9/2021

0 Comments

 
Ste že bili kdaj grešni kozel? Upam, da ne. Izraz sicer izvira iz Svetega pisma in pomeni osebo ali stvar, ki je nečesa obdolžena po krivici, v bistvu pa gre za zelo učinkovit mehanizem, kako obvladati ljudi, če nimaš pravih odgovorov.
​
Pozornost preprosto preusmeriš z iskanja rešitev na nekaj ali nekoga, ki je po tvoje kriv za nastalo situacijo. Tudi če ni. Preusmeritev pozornosti učinkuje namreč povezovalno na preostale člane, saj jim omogoči konkreten cilj, kamor lahko usmerijo jezo, ki jo ustvarja njihova nemoč ponuditi dobre rešitve.
Picture

Na takšen način se ljudje ščitijo pred svojimi neuresničenimi željami in ambicijami.

Z usmeritvijo jeze, nemoči, agresije itd. na konkretno osebo ali skupino, njihova želja po uničenju drugače mislečih lahko zaživi v vsej svoji veličini. Zdaj namreč obstaja nekdo, ki nadomešča vse njihove sovražnike. Nekdo, ki se ne more braniti in udariti nazaj, zdaj obstaja grešni kozel.

Vzpostavitev grešnega kozla se začne z obtožbo. Prva obtožba je najtežja in, zanimivo, tudi če je lažna in celo če nima nič opraviti z resničnostjo, za vedno spremeni naše zaznavanje sveta.

Za boljše razumevanje poglejmo na slovensko politično bojišče, kjer osrednjo vlogo igra osebna diskreditacija, s pomočjo katere se potem ruši projekte ali ugled širše skupine (politika, stroka ipd.), ki je na drugi strani političnega spektra.

Breme prve obtožbe se zato načrtno dodeli ali
(1) namensko ustvarjenim portalom ali pa
(2) anonimnim slabo plačanim aktivistom na družabnih omrežjih, praviloma faliranim novinarjem, katerim sta novinarska etika in morala že dolgo španska vas.

Te prve obtožbe se nato načrtno distribuirajo naprej po medijih po načelu, kjer je dim, je zagotovo tudi ogenj. Z vsako naslednjo obtožbo je naše dojemanje sveta samo še bolj popačeno, obtoževanje lažje, breme na grešnem kozlu pa vedno večje, na trenutke celo nevzdržno.

Se spomnite mariborskega ravnatelja, ki si je na koncu vzel celo življenje, ker je bil pritisk, ki se je prek medijev izvajal in stopnjeval nanj zaradi posnetka seksa za zaprtimi vrati kabineta, sčasoma preprosto prevelik?

Splošno nasilje je namreč vedno anonimno nasilje. Grešni kozli so pogosto namreč tisti, ki jih skupina razume kot kršitelje pravil delovanja ali celo tiste, ki posegajo v tabuje. Njihovo delovanje postane grožnja enotnosti, nekakšen rak, ki uničuje vezno tkivo. Uničenje grešnega kozla tako postane način za ponovno povezovanje in poenotenje skupine.

V času večjih sprememb, npr. sprememb političnega sistema in s tem povezane krize vrednot, negativnega trenda poslovanja podjetja in odpuščanj, pandemije ipd. postane zaznavanje realnosti precej izkrivljeno.

Ljudje začnejo iskati krivce zunaj, izven sebe. Iščejo tarče, da lahko nanje projecirajo svoje največje strahove. Zakaj? Ker se nočejo soočiti z realnostjo, ker nočejo sprejeti svoj del odgovornosti in ker nimajo poguma iti skozi novonastale razmere. Nihče namreč noče brezpogojno plačati polne cene. Več ali manj le iščejo načine, kako čim lažje in čim ceneje priti skozi novo nastalo situacijo.

Fenomen grešnega kozla je zanimiv tudi na področju komunikacije, saj je komunikacija kot forma podajanja tematike, priročen grešni kozel za vse po vrsti. Stara maksima na tem področju celo pravi, da ko sogovorniku zmanjka argumentov, mu postane problem tvoja komunikacija.
Saj poznate tisto: "Če bi mi rekel drugače, bi to že zdavnaj uredila."  Bi res?

Nikar ne mislite, da vi pa že ne morete postati grešni kozel, češ, saj ne počnete nič takšnega, širše družbeno pomembnega.
Pred tem ni varen prav nihče. No ja, v bistvu edini, ki do sedaj res niso mogli postati grešni kozel, so bili v resnici novinarji aktivisti. So namreč tisti, ki prvi javno uperijo prst v druge, ob tem elegantno zakrijejo odgovornost svojih botrov in so prepričani, da imajo dovolj moči, da prst lahko držijo uperjen v tarčo toliko časa, da bo grešni kozel preprosto obupal, ker se ne bo zmogel enakovredno braniti.

A tudi tej miselnosti bijejo zadnje ure, saj družbena omrežja vztrajno spreminjajo pašnike, kjer se pasejo vse koze in kozli, tako grešni kot tudi vsi ostali.

Besedilo je bilo pripravljeno za tednik Demokracija in tudi objavljeno dne 23.9.2021:
Picture
0 Comments

[video] Ura moči z Bojanom Požarjem

20/9/2021

0 Comments

 
Klikni TUKAJ za posnetek oddaje: 
Picture
Planet TV, oddaja Ura Moči, 12. 9. 2021 [zajem ekrana]
0 Comments

Bi morali biti bolj pozorni na laganje?

8/8/2021

0 Comments

 
Živimo v zanimivih časih. Količina laži, ki je v obtoku, je skoraj neverjetna in včasih se sprašujem, mar je res temu tako že od nekdaj? Konec koncev so laži in spletke skoraj sinonim za vladanje v vseh časih. Kraljice in princese so imele svoje spletične, kralji, carji in drugi vladarji pa so praviloma končali svoja življenja prav kot posledica spletkarjenj, podtikanj in laži.
Picture
Res pa je zaradi dostopa do informacij in s tem možnosti njihovega preverjanja, vse skupaj danes predvsem bolj očitno. Lažje preverimo kaj je res nekdo rekel, zapisal ali storil, kot pa kadarkoli prej v zgodovini. Pritisk na komunikacijske veščine v moderni družbi je tudi zato še toliko večji in verjetno daleč največkrat slišani očitek v sporih med ljudmi dandanes je, da ljudje ne znajo prav komunicirati. Nekateri zato želijo bolje nastopati, drugi biti boljši prodajalci, tretji biti bolj uspešni pri nagovarjanju deklet ali fantov ipd. Zanimivo je, da se prav na vseh področjih slej ko prej soočimo s pojmom laganja oz. željo, da nas drugi ne bi mogli kar tako zlahka peljati žejne čez vodo. Želimo si torej, da bi lažnivce prepoznavali brez težav in se jim tako po možnosti že v naprej tudi izognili.

Žal pa je o tem lažje govoriti kot pa to storiti. V našem "modernem" svetu je namreč možnosti za laganje, zavajanje ali prikrivanje toliko, da je takšnim dejavnostim res težko slediti. Priložnosti za delovanje iz teme, iz anonimnih računov na družabnih omrežjih, skozi marketinške nagovore, kjer je resnica precej zmuzljiva reč, je namreč res veliko. Za povrhu pa še posledice laganja niso več nujno tudi dramatične. Ljudje dandanes z lahkoto zamenjajo službe, partnerje ali pa se preprosto preselijo drugam, kjer o njihovih lažeh ne vedo nič. Na nek način lahko celo trdimo, da živimo v času, ko se laganje prej spodbuja, kot pa preganja.

Ob tem je na mestu tudi vprašanje, zakaj evolucijsko ne razvijamo svojih sposobnosti prepoznave laganja enako hitro kot to počne naše okolje? Zakaj nekatere laži tako dobro služijo pri zavajanju npr. starejših, medtem ko mlajši že od daleč vedo, da gre za "spam" (smeti) ali pa obratno, da mladi nekritično verjamejo zapisom mnenjskih voditeljev, medtem ko nekoliko starejši že na daleč "zavohajo" lažne novice?

Eden od možnih odgovorov zagotovo tiči v tem, da nas starši ne pripravijo na takšen razvoj dogodkov. Še več, starši nam namreč ravno tako "lažejo" kot okolica. Se strinjam, da dobronamerno (tudi sam sem starš!), vseeno pa gre na koncu za laganje. Kot starši pogosto želimo npr. varovati svojo zasebnost tako, da otrokom ne povemo vse čisto po resnici o tem kaj počnemo, kdaj kaj počnemo in zakaj kaj počnemo. In ne, ne govorim samo o intimi, temveč tudi o drugih dejavnostih v življenju. Verjetno ste bili tudi vi že kdaj slabe volje, pa ste kljub temu na vprašanje o tem kako ste, odgovorili, da ste dobro. Za naše socialno življenje je takšno laganje še kako pomembno, saj na tak način sporočamo, da nas "malenkosti" ne vržejo kar tako iz ravnotežja in da bomo svoje naloge kljub vsemu opravili do konca. Kar pa je konec koncev blagodejno tudi za našo samozavest in zaupanje vase in v ljudi.

Zaupanje je namreč še kako pomembno. V nasprotju z dvomom, nam bogati življenje, ne glede na ceno, ki jo moramo občasno plačati. Če bi se zanašali na dvom, bi ves čas (tudi lažno!) obtoževali vse okoli sebe. To ni sitno le za tistega, ki dvomi, temveč za oba. Dvom namreč ruši same temelje dobrih odnosov med ljudmi. Težko si privoščimo ves čas dvomiti o tem, kar nam govorijo naši otroci, partner, starši ali prijatelji. Zaupanje tako ni le nekaj, kar je zaželjeno, temveč celo nekaj, kar nam lajša življenje kot takšno.

Vse skupaj gre lahko tako daleč, da si celo želimo biti zavedeni. V pogovornem jeziku to najlažje opišemo z izjavami kot je npr.: "Nočem niti vedeli, koliko denarja je pokradel ..." ali pa: "Dokler ne vem, da me vara, naj kar me." Zanimivo, da imata v takšnem odnosu oba vpletena nekakšno vzajemno korist. Tisti, ki npr. vara, ne želi biti odkrit in tisti, ki je prevaran, noče vedeti, da je prevaran. Nekoliko blažja različica takšnega (lažnega) zaupanja bi bil pogovor med partnerjema po zabavi, ko bi ona njega vprašala, če mu je bila na zabavi kakšna od obiskovalk bolj všeč kot ona. Praktično vsak moški bo odgovoril, da ne. Ne glede na to ali je bila ali ne, si on ne želi, da bi se ona ukvarjala z ljubosumjem in podobnimi negativnimi občutji, ona pa si po drugi strani želi verjeti, da je bila na zabavi daleč najlepša.

Prav vsi smo bili namreč vzgojeni, da smo do ljudi, ki jih spoštujemo ali imamo radi, prijazni in vljudni. Tudi, če se zato včasih zlažemo in tudi, če vemo, da nam včasih lažejo drugi. Žal pa se nam na takšen način tudi nehote privzgoji slepota, da nam mimo našega radarja resnice pobegnejo tudi precej pomembnejše laži.

---
Besedilo je bilo pripravljeno za tednik Demokracija in objavljeno dne 12. 8. 2021: 
Picture
0 Comments

[video] Ura moči: o slovenskih medijih (Bojan Požar, Miran Videtič, Edvard Kadič)

24/5/2021

 
Udarna oddaja URA MOČI, kjer smo s kolegom Miranom Videtičem in voditeljem oddaje Bojanom Požarjem, spregovorili o aktualnih zadevah na slovenski medijski sceni. 

​Posnetek oddaje:

[video] Tema dneva: o lažeh, podtikanjih in načrtni diskreditaciji

14/5/2021

0 Comments

 
V Temi dneva z voditeljem Luko Svetino o tem, kaj je res in kaj ni, v navedbah nekaterih medijev o mojem sodelovanju z Vlado RS pri komunikacijski podpori cepljenju v Sloveniji.
0 Comments

Superčlovek in mega ambicioznost

22/4/2021

1 Comment

 
Pred dnevi sem v Google, iz radovednosti, vtipkal besedno zvezo "super človek". Pred leti sem namreč kar precej podrobno sledil različnim poročilom, posnetkom in pričevanjem o tem, kaj vse ameriška vojska dela na tem področju, pa me je zanimalo, kje se tehnologija nahaja danes. Iskalnik mi je, namesto tehnoloških dosežkov, postregel z besedili in posnetki v smeri, kako živeti dlje, uspeti v življenju ali kako izboljšati svoje spolno življenje. (!?)
Picture
Saj proti omenjenim vidikom super človeka nimam nič, vseeno pa me je bolj zanimalo, kako daleč je na tem področju skrivnostna DARPA, agencija ameriške vojske za napredne tehnologije. Vojske so namreč nekakšno naravno zavetje za razvoj človeških sposobnosti, tako fizičnih kot psihičnih, posnetki dosežkov omenjene ameriške agencije pa so precej pogosto tudi objavljeni. Saj vem, da to, kar lahko vidimo na svetovnem spletu, niso ravno zadnji dosežki, vseeno pa so še vedno zelo zanimivi.

Če pomislim, koliko pompa in prahu je pri nas dvignil že samo predlog Vlade o dodatnem (a rednem!) financiranju slovenske vojske, so takšni napredni projekti za nas v Sloveniji čista znanstvena fantastika. Vojske po vsem svetu pa so bile seveda že od nekdaj še kako zainteresirane, da bi bili sposobni razviti, vzgojiti ali tehnološko dopolniti vojake, ter tako vzpostaviti nekakšno super vojsko. Ne, ne govorim o Hulkih in Supermanih, čeprav je ideja še kako mamljiva. Kar je dostopno na svetovnem spletu, bolj kaže v smer dopolnitve oz. podpore človeškemu telesu pri premagovanju omejitev, v smislu dvigovanja bremen, okrepitve vzdržljivosti ali dodatne zaščite pred izstrelki.

Ste že kdaj pomislili, kakšen super človek postane vsakdo v trenutku, ko postane "obsojen" na življenje na invalidskem vozičku? Sam sem to na nek način izkusil ob (poslovnem) obisku rehabilitacijskega centra Soča v Ljubljani, ko so nas ob predstavitvi delovanja centra povabili, da naj izkusimo invalidski voziček kar v prvi osebi.  Že samo nekaj metrov poganjanja z rokami, po ravnem terenu (po hodniku!), pomeni zelo velik fizičen napor. Potem pa dodajmo še različne ovire s šlampasto izdelanimi robniki, stopnicami ali stezami za invalide, ki imajo nemogoče naklone ... bolje, da niti ne razmišljam naprej.

Pred dnevi smo izvedeli, da je Slovenija ustanovila Svet za digitalizacijo družbe, posvetovalno telo vlade, ki bo poskrbelo za nekoliko daljši korak naprej na področju uporabe naprednih tehnologij v vsakdanjem življenju državljanov. Ob tem je bila seveda moja prva misel: hvalabogu, končno. Naslednja misel? Zakaj vlada ne ustanovi tudi nekakšno posvetovalno telo za napredne tehnološke rešitve?

Glede na majhno deželo in zavist, ki ima v Sloveniji prav posebno domovinsko pravico, imam občutek, da kdorkoli poslovno uspe v Sloveniji, z lahkoto uspe prav kjerkoli po svetu. Ali ste vedeli, da vsaj dve podjetji v Sloveniji sodelujeta z zgoraj omenjeno Darpo prav na področju razvoja ti. super človeških sposobnosti? Tudi jaz nisem do pred kratkim, me pa to ni posebej začudilo.

Zakaj v Sloveniji ne povežemo tehnoloških in drugih s tem povezanih strokovnjakov in ne začnemo proizvajati naprednih tehnoloških rešitev za npr. večjo mobilnost invalidov? Slovenija je, kot celota, velika in finančno primerljiva z večjimi (ne velikimi) podjetji, velik trud pa vlagamo (in bomo še naprej) prav v napredne tehnologije.
Eno od pomembnih pravil do večje prepoznavnosti na trgu je, da ustvariš podkategorijo znotraj obstoječe kategorije ter nato v njej zasedeš vodilni položaj. V kategoriji npr. vseh masovnih proizvajalcev čokolad, ustvariš podkategorijo masovnih proizvajalcev vrhunskih "maloserijskih" čokolad in zasedeš vodilni položaj. Pomislite na čokolade Lindt. Tekmovati z Milko ni mogoče v isti kategoriji, v svoji pa in to zelo uspešno.
Zakaj Slovenija ne bi zbrala tehnološkega cveta umov in ustvarila svoje niše tako, da bi npr. zagnala tehnološko napredne proizvodnje sistemov za avtonomijo invalidov? Kolikor vem, imamo kar nekaj podjetij, ki so že danes aktivna na tem področju, znanja imamo tudi veliko, mogoče nam še najbolj manjka v tem trenutku prav vizije ter velikih in ambicioznih ciljev. Mogoče je pa prav zdaj dober čas.

Kolumna je bila objavljena v tedniku Demokracija, 22. aprila 2021
Picture
1 Comment

Izobraževanje za mentorje v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ)

18/3/2021

0 Comments

 
V okviru usposabljanj za mentorje, smo skupaj s Termoelektrarno Šoštanj razvili poseben mentorski program, ki je izdelan posebej za potrebe družbe in ki postavlja popolnoma nova merila na področju mentorskih programov v celotni regiji JV Evrope.
​
Na enem od izobraževanj nas je, v spremstvu direktorja Termoelektrarne Šoštanj, g. Mitje Tašlerja (desno), obiskal tudi predsednik Državnega sveta g. Alojz Kovšca.
Picture
0 Comments

[TV Slo] O stanju duha Slovenije med epidemijo

20/2/2021

0 Comments

 
Na tretjem (TV Slo3) smo se v studiju s psihoanalitikom Romanom Vodebom in voditeljem oddaje Igorjem Pirkovičem, pogovarjali o stanju duha v Sloveniji med epidemijo Covid-19.
Vabljeni k ogledu: TUKAJ (kliknite)  
Picture
Povezava na oddajo: TUKAJ (kliknite)
Picture
Povezava na oddajo: TUKAJ (kliknite)
0 Comments

Po koliko so bučke?

11/2/2021

0 Comments

 
Pred kratkim me je eden od novinarjev prosil za kratek komentar glede kampanje ene od političnih strank.(vir) Strokovno gledano je bila tehnična izvedba omenjene kampanje dobra, uporabljen pa je bil osnovni model uokvirjanja, ki mu ljubkovalno pravimo kar baraba-heroj-žrtev.
Picture

​Ta (baraba) je storil nekaj, vsi mi (žrtve) zdaj trpimo, jaz (heroj) pa zahtevam, da ga npr. Policija zapre. Tudi vizualno privlačna kampanja ima dovolj elementov, da me dober odziv javnosti ne bi presenetil. Edino pomanjkljivost vidim pravzaprav v kratki sapi kampanje, kar pa je verjetno vezano na finance, vendar to ni več stvar moje presoje.

​Ob tem se pa zdi dobro širšo javnost nekoliko bolj poljudno seznaniti z enim od načinov manipuliranja s človeškim umom tj. pojasniti temeljno teorijo uokvirjanja (ti. "framing"), ki v povezavi z mediji pomeni manipulacijo javnosti za ideje, ki so lahko tudi dvomljive vrednosti.
Uokvirjanja sporočila (angl. "framing") je eno od preverjenih orodij v medijskih kampanjah. Gre za način, kako ustvariti predstavo, ki seveda ne odraža celotne resničnosti temveč točno tisti del, ki ga želimo prikazati. Gre za izkoriščanje naše (biološke) omejenosti, saj nismo sposobni hkrati procesirati celote informacij temveč smo naravno "prisiljeni" izvzeti le njen del in se nato osredotočiti zgolj nanj. Zanimivo je, da to na nek način tudi pojasnjuje, zakaj eni svet vidimo tako, drugi pa drugače.

Če naše razmišljanje povežemo z mediji, lažje razumemo, zakaj tako pogosto slišimo o tem ali onem mediju, da je tak ali drugačen. Saj veste, to je pa čisto levičarski ali pa čisto desničarski medij ipd. Žal moram zapisati, da katerikoli medij promovira nekaj kot "resnično", je glede na povedano, to žal le del celotne slike.

Tisti del, ki pač ustreza okvirju, znotraj katerega medij deluje. To se dela namerno (ne pa nujno zlonamerno!), zaradi različnih razlogov. Lahko so politični, gospodarski, sistemski ipd. Tudi zato za medije velja posebna zakonodaja in je njihova vloga v družbi tako pomembna. Mediji v resnici oblikujejo našo družbo tj. našo realnost, da svet vidimo na točno določen tj. "njihov" način.

Je torej pomembna realnost ali način, kako nanjo gledamo? Znani sociolog Ervin Goffman je že l. 1976 odgovoril, da realnost sama po sebi ni tako pomembna, kot je pomembno, kako mi nanjo gledamo in si jo razlagamo. Informacije namreč večinoma razumemo na način, kot so nam bile predstavljene. Če za mirnega in družabnega sosedovega Tončka, ki ga poznamo že celo življenje, jutri izvemo, da je član kriminalne združbe, ki otrokom prodaja droge, bomo nanj nemudoma začeli gledati drugače, saj okvir določa razlago.

Glede uokvirjanja v političnem prostoru je zato dobro omeniti, da gre pri medijih za več različnih procesov, ki na koncu ustvarjajo okvir in s tem željeno realnost.

Gre za:
- izbor dela resničnosti,
- osredotočanje nanj v poročanju,
- izbor problemov okoli njega,
- promocijo točno določene razlage zakaj je do izbranega dela realnosti prišlo ter
- moralno ovrednotenje problema, ki promovira točno določene rešitve, skladne z izhodiščnim namenom, ki je vodil v izbor točno določenega dela realnosti.
Picture
Se sliši zapleteno? Če pustimo ob strani različne oddaje s sumljivim slovesom in voditelje, ki promovirajo le določene politične agende, vzemimo za primer letovanje v nekem oddaljenem kraju npr. v Turčiji.​

​Ko vam v turistični agenciji pokažejo fotografijo izbranega hotela, je razgled iz sobe čudovit, do morja ni daleč, hotel pa je na odmaknjenem kraju, kar pomeni mir. Ko pa pridete tja, ugotovite, da se iz sobe res vidi morje, žal pa ni blizu, saj je hotel na hribu. Pa to, da je za hotelom avtocesta in okoli njega trušč z gradbišča, ker na tej oddaljeni lokaciji od mesta postavljajo tudi druge hotele, vam tudi niso povedali. Postavili so vam okvir idiličnega pogleda skozi okno na morje in vi ste svoje razmišljanje "uokvirili" znotraj vam znanih parametrov.

​Torej, zgodbe, ki smo jim priča v javnosti, še posebej pa v političnih spopadih, niso nujno tudi (v celoti) resnične.

Uokvirjanje je le ena od tehnik, ki jih uporabljamo na področju komunikacije, vendar je zelo pogosta in jo je dobro bolje poznati. Kot aktivni in kritično razmišljujoči državljani moramo namreč biti še kako pozorni in kritični do vseh zgodb, s katerimi prihajamo v stik, naše izbire pa ustvarjajo našo realnost in s tem jutrišnje izbire na volitvah.

Vpisujemo v Delta Life Coaching: TUKAJ

Zapis je bil objavljen v tedniku Demokracija, 11. februarja 2021: 
Picture
0 Comments

Ali je pravih moških v Sloveniji res vse manj?

28/1/2021

0 Comments

 
Ko sem pred leti napisal knjigo Zapeljevanje, priročnik za moške, mi je prijateljica, ki jo je lektorirala, že po nekaj straneh branja dobronamerno svetovala, da naj je raje ne objavljam, saj si bom s to tematiko po nepotrebnem umazal kariero. Moj prvotni namen je bil namreč zgolj napisati knjigo o komunikaciji med spoloma, kasneje pa me je področje zapeljevanja zaradi specifične psihologije tako pritegnilo, da sem prvotni tekst prilagodil novi temi. ​
Picture
Foto: Slovenske novice

​Odziv na knjigo pa me je po izdaji pozitivno presenetil. Glede na zanimanje v medijih, številna vabila na dogodke in prošnje za posvete, sem kmalu organiziral predavanja in nato tudi tečaje, ki sem jih poimenoval kar "Alfa moški", od leta 2014 do danes pa se je teh dogodkov udeležilo že več kot tisoč moških. Lepota takšnega dela in razlog, da sem to sploh omenil pa je v tem, da sem se zaradi praktičnih izkušenj z moškimi na področju zapeljevanja žensk, v vseh teh letih pogosto znašel tudi med povabljenimi govorci na različnih omizjih in drugih javnih prireditvah, posebej takšnih, kjer je bilo v ospredju vprašanje ti. "pravih" moških.
​
Pravi moški namreč po mojih spoznanjih predstavlja pojem, o katerem se da res veliko povedati. Predstavlja namreč idealizirano podobo moškega, takšnega kot si moški praviloma želimo postati (in kot vsi moški kasneje v življenju tudi mislimo, da smo), ženske pa si seveda želijo biti njegove srčne izbranke. Pri tem je zanimivo, da prav vsi tudi poznamo kje kakšnega možaka, za katerega bi dejali, da je "pravi". Mogoče ga imamo v družini, mogoče v službi, v bloku, mogoče pa ga poznamo le iz kakšnega filma. Takšen primer je npr. filmski lik Walt Kowalski, ki ga v filmu Gran Torino igra Clint Eastwood, zgodba pa se vrti okoli starejšega moškega, ki uči mlajšega fanta kako odrasti in postati pravi moški.
Picture
Clint Eastwood v filmu Gran Torino

Seveda je naloga fantov, da se razvijejo v prave moške zahtevna in pri tem je daleč najmočnejši dejavnik prav dober zgled. Vseeno pa velja opozoriti vsaj na tri velike napake, ki jih moški počnejo prav zaradi napačne predstave o tem pojmu.

Prva velika napaka je neupoštevanje, da je dobra komunikacija temelj dobrih odnosov, še posebej v odnosu med spoloma. Pomanjkanje izkušenj pri izražanju občutij, moške naravno vodi v umikanje in zapiranje vase. Sklepajo, da je za njihov status v družbi bolje ne izražati čustev kot zaradi takšnega izražanja biti včasih deležen tudi posmeha in s tem ponižanja v družbi. Mnogim moškim je zato težko sesti npr. s svojo partnerico in se z njo ne pogovarjati po načelu "Ali bo po moje ali pa sploh ne bo" (angl. my way or highway). Vse pač ne more biti po njegovo in včasih so njene ideje preprosto dobre in jih je zato tudi dobro sprejeti.

Druga velika napaka je nekakšno super-viteštvo, potreba reševati probleme vedno, vsem in povsod. Sicer je ideja lepa in običajno tudi izvira iz ljubezni oz. skrbi za sočloveka, vendar pa imamo ljudje različne potrebe. Včasih želimo v težavah biti le slišani, brez posebnih nasvetov, pokroviteljstva in priporočil. Dejstvo je, da veliko stvari oz. situacij v življenju preprosto ne moremo rešiti oz. ni v naši moči, da bi to storili. Včasih je pomembneje biti le prisoten in dati občutek, da nam je mar za sočloveka. Gre torej najprej za sposobnost poslušanja in razmisleka o slišanem, šele potem pa pridejo na vrsto vprašanja, kako lahko pomagamo.

Tretja napaka pa je zanemarjanje potreb in interesov npr. svoje partnerice. Njene želje in interesi so zaznani kot nekaj, kar zvezo ogroža, ne pa dopolnjuje. Namesto, da bi se ji on pridružil pri teku ali obisku opere, raje kritizira in najde tisoč in en razlog, zakaj ne gresta poslušati "tisto cviljenje". Tako na dolgi rok ne gre. Na takšen način moški tudi nehote spregleda možnosti, ki bodo zvezo obogatile, njega pa dodatno postavile še stopničko višje v njenih očeh.

Za konec naj omenim samo še to, da vedno, ko pogovor na kakšnem dogodku nanese na te teme, običajno kakšna ženska omeni, da so pravi moški v Sloveniji danes že prava redkost. S tem se sicer ne strinjam, vseeno pa menim, da bi očetje svojo vlogo zgleda sinovom morali jemati veliko bolj resno. Moški bi morali biti bolj pogumni na vseh ravneh. Tako pri zapeljevanju, kot pri zaščiti šibkejših v vseh oblikah, še posebej pa pri spoštovanju pravil dobre stare dunajske šole. 


Vas te tematike zanimajo? Pridružite se mi: TUKAJ 

Besedilo je bilo objavljeno tudi v tedniku Demokracija, dne 28. januarja 2021
Picture
0 Comments

Oddaja Faktor #522: Afera Tomaž Vesel

27/1/2021

0 Comments

 
V oddaji skupaj z novinarjem Bojanom Požarjem in voditeljem oddaje Aljušem Pertinačem o aferi #racunskosodisce (Tomaž Vesel).
0 Comments

Sebastjan Jeretič in Edvard Kadič LIVE (Aleš Ernecl YouTube)

27/1/2021

0 Comments

 
Pogovor s Sebastjanom Jeretičem in Alešem Erneclom o aktualnih političnih temah. Zabavno, prijetno in zanimivo. :)
0 Comments

Zakaj pravimo, da je ljubezen slepa?

14/1/2021

0 Comments

 
Odgovor na to vprašanje seveda ni enostaven in je hkrati, ker gre za našo slepoto pri belem dnevu, tudi malo komičen.
Picture
Raziskave namreč kažejo, da ljudje svoje izbrance in izbranke vidimo in zaznavamo veliko lepše, kot so lahko v resnici. To najlažje razumemo s primerjavo starši - otroci. Starši namreč svoje otroke vidimo kot lepotne draguljčke, medtem ko jih drugi vidijo zgolj kot otroke. Lepe, vendar pa ne tako super posebne, kot jih vidimo sami. Ta napaka pri zaznavanju lepote je psihološko stanje, ki ga izkušamo vsi, ga ne moremo nadzorovati in tega tudi ne počnemo načrtno. Prav zato je to stanje tako mogočno. Z vso silo in energijo krepi naše poželenje do osebe, v katero smo se zagledali.

Kaj pa je potem s ti. notranjo lepoto?

Saj vendar nismo vsi ob prihodu na ta svet zadeli ravno najboljše srečke v košari z lepoto. Kako je potem z nami?  Seveda je zunanja lepota pomembna, vseeno pa bi težko dejali, da notranje poteze in lastnosti niso pomembne. Lepota vseeno ni večna in tudi ni prav posebej pametno, da se vežemo zgolj na zunanji izgled. V zveze praviloma vstopamo na daljši rok in še kako je pomembno, da bodo stvari delovale tudi dlje od dveh vročih noči.

Ženske so, glede prevlade notranjih lastnosti nad zunanjimi, praviloma nekoliko bolj glasne. Pogosto jih lahko slišimo trditi, da zunanja lepota ni tako pomembna, ko ji pomembnost pripisujemo moški. Vendar pa iz tega lahko sklepamo, da bodo ženske v zvezi posledično veliko bolj "slepe" potem, ko bodo razvile naklonjenost do moškega. To je za moške na nek način celo dobrodošlo, vseeno pa to ne pomeni, da naj moški laže o tistih področjih, kjer pri sebi ocenjuje manjko češ, saj ko bo enkrat zaljubljena, ne bo niti opazila.

Del odgovora, zakaj je ljubezen slepa, je torej v tem, da ko se zaljubimo, v veliki večini primerov preprosto zanemarimo negativne lastnosti osebe, v katero smo se zaljubili. Na začetku se nam tako zdi vse popolno in verjamemo, da smo oboji našli svoje sanje. Da bo naša zveza delovala večno. Žal pa so težave v bistvu že prisotne, le vidimo jih še ne. Ne da jih ne želimo videti, temveč jih v resnici ne vidimo. Možgani nam ne dovolijo obdelovati tudi informacij, ki bi potrjevali nasprotno. Gre za nekakšno potrditveno zmoto, ko sprejemamo le tisto, kar potrjuje naše predstave. Zato ne slišimo npr. pomislekov naših staršev in prijateljev o naših novih izbrancih. Še več, celo skregati smo se pripravljeni z vsemi okoli sebe.
Picture

So pa tukaj tudi ljudje, ki niso najbolj uspešni pri iskanju partnerjev ali partneric. To seveda sčasoma vpliva na samozavest in ena od neželjenih posledic je, da se takšna oseba hitreje in močneje zaljubi v nekoga, ki ji končno nameni vsaj malo več pozornosti. Lahko, da se izbrana oseba le nahaja v nekoliko bolj ranljivem obdobju življenja in mogoče sploh ni razmišljala o novem partnerju, potem pa ima pred seboj nekoga, ki se je močno zaljubil vanjo, ga ne želi prizadeti in ... ostane z njim. Vendar pa sčasoma ta druga oseba le začne opažati, da mogoče ni vse tako popolno in težave so tukaj.

Prav tako omenimo tudi ljudi, ki še nikoli niso bili v resni zvezi in si sploh ne znajo predstavljati, kako bi bilo lahko drugače. Ne vedo, kaj naj iščejo in kaj naj pričakujejo. So pravzaprav srečni v takšni ali drugačni zvezi, saj nimajo niti predstave o tem, kako bi lahko bilo tudi drugače.  So nekako naravno slepi in pravo nasprotje tistih, ki nimajo nobene prave meje pri svojih vzgibih in impulzih. Ti se namreč zaženejo in osvojijo, s časoma pa, ko spregledajo, takšno osebo tudi zapustijo.

Pa za konec nikar ne pozabimo tudi na kemijo in s tem povezano slepoto. Ko se zaljubimo, začne telo proizvajati dopamin in počutimo se srečni. Ko se dopaminu pridruži še adrenalin, ob sreči postanemo še vzhičeni in polni energije. Takšno stanje nato povežemo z osebo, ki nas "dela" srečne in polne energije. Ljudje začnemo ta občutja loviti, kljub temu, da to lahko pomeni, da ne lovimo prave osebe.

Ljubezen torej je res slepa, je pa s tem tudi zapletena. Prav lahko se zgodi, da bo potrebno več kot en sam poiskus, da bomo našli pravo osebo zase. Vseeno pa nam ni potrebno slepo slediti občutjem, temveč lahko uporabimo tudi kanček razuma in vsaj kdaj pa kdaj iz razdalje presodimo ali je izbrana oseba za nas prava ali ne.
- - - 
Pridružite se nam v Delta Akademiji: TUKAJ
- - -
​Članek je bil objavljen tudi v tedniku DEMOKRACIJA, 14. 1. 2021
Picture
0 Comments

Korona ali mi? [video, oddaja Faktor]

1/12/2020

0 Comments

 
V oddaji Faktor (TV3) o vplivu korona virusa na trenutno situacijo v družbi s psihoanalitikom Romanom Vodebom in voditeljem Aljušem Pertinačem.
Klikni: TUKAJ
Picture
Klikni foto za video
0 Comments
<<Previous
    KNJIGE - EMKA
    KNJIGE - CANGURA
    V iskalnik vpišite ključno besedo:
    Picture

    RSS Feed

    Kategorije

    All
    Coaching
    Govorica Telesa
    Karizma
    Komunikacija
    Osebna Rast
    Z Mediji Radio
    Z Mediji Tisk
    Z Mediji TV

    Edvard Kadic

    Promote Your Page Too

Moje storitve

Svetovanje, Mentorstvo, Coaching,
Predavanja, Delavnice, Seminarji,
​Individualna izobraževanja 

Kontakt

Mail: info@EdvardKadic.com

Podpora

O meni
About me (English)
O podjetju
Picture
  • Domov
  • Ponudba
  • Zapiski
  • O MENI
    • O meni
    • Reference
    • Galerija
  • Osebnostni razvoj
  • Govorica telesa
  • KNJIGE
    • Knjiga Samozavest je seksi!
    • Knjiga Govorica telesa
    • Knjiga Zapeljevanje
    • Amazon
    • Knjiga Bob Proctor - Rojeni v obilju
    • eKnjiga Prvi vtis [brezplačno]
    • eKnjiga Napake pri zapeljevanju [brezplačno]
    • Knjiga Priročnik za novo paradigmo
    • PROMOCIJA
  • AGENCIJA RUDOLF