Nekaj besed o neverbalni komunikaciji pri zapeljevanju. Valentinovo je pred vrati! :)
Povezava do članka: TUKAJ

​Na področju coachinga kot stroke smo v zadnjih dvajsetih letih prešli od razumevanja razvoja posameznika, ki je temeljilo na hierarhičnih »ex-katedra« metodah, na tako imenovane vitke, lateralne, agilne metode, ki ne temeljijo več zgolj na prenosu znanja, temveč predvsem na jasnih okvirjih in smernicah razvoja ter spodbujanju strank k samostojnemu iskanju znanj z namenom, da se posameznik osebnostno (in strokovno) razvija, čim bolj prilagojeno njemu samemu.

Danes živimo v družbi obilja, tako glede blaga in storitev kot tudi glede informacij. Če je bila še 20 let nazaj konkurenčna prednost coacha imeti informacije in jih nuditi na trgu kot dodano vrednost strankam, to danes preprosto ni več mogoče. Ko smo nekateri začeli intenzivno pro- movirati »sharing is caring« tudi na po- dročju strokovnih tematik, povezanih s coachingom, so nas drugi začeli napadati, da rušimo same temelje kategorije, saj kar naenkrat brez informacij ni več nič, kar naj bi bilo (po njihovo, seveda) res prava dodana vrednost sodelovanja med na primer podjetjem in coachem.
​
Leta 2019 smo priče, da to ni tako, celo vse prej kot to. Danes je ena od večjih idej v tej kategoriji kratica H2H »human-to-human«, dober stik z (dobrimi, strokovnimi in prijaznimi) ljudmi in ne posest »čudežnih« informacij, s katerimi se premagujejo tekmeci.

Prav je, da verjamete, da imate dober izdelek ali odlično storitev, vendar verje- tno (žal) niste edini in ima podoben izdelek ali storitev še vsaj pet podjetij, ki so vsa dosegljiva s preprostim klikom na spletu. Pri ljudeh pa je seveda nekoliko drugače in tega se današnje generacije mladih, še posebej tisti, ki se šele zaposlujejo, zelo dobro zavedajo.

Kot nekdo, ki se s komunikacijo in osebnostnim razvojem ukvarja že več kot 20 let, zelo dobro vem, da imamo v večini organizacij, ne glede na velikost podjetja, dejavnost ali izobrazbeno strukturo, lahko opravka s strokovno, komunikacijsko in osebnostno odraslimi ljudmi ali pa z nedoraslimi, takšnimi, ki so ostali ali v nekem drugem času ali pa živijo v vzpo- rednem svetu in z ljudmi skoraj ne znajo več neposredno komunicirati. Glede na zapisano je seveda na mestu vprašanje, kam gre torej razvoj kategorije coachinga.

​Personifikacija

Personifikacija blagovnih znamk je danes nekaj popolnoma običajnega in predstavlja celo osrednji način, kako blagovne znamke nagovarjajo potrošnike. Personifikacija na področju kategorije osebnostnega razvoja torej pomeni, da bodo (bomo) coachi prihodnosti morali za vsakega naročnika (stranko) posebej najti ustrezne poti, ki jo nagovorijo k uravnoteženju virtualnih in realnih kanalov komunikacije ter s tem posledično tudi osebnostnega razvoja. Ideja H2H zahteva, da vsakomur in za vsakogar posebej poiščemo ustrezne nagovore, poti izražanja in podporo pri nadaljnjem razvoju. Gre torej za omogočanje povezovanja individualnosti posameznika s spremembami, ki jim je posameznik dnevno izpostavljen in s tem gre za zagotavljanje njegove konkurenčne prednosti.

Menim, da bo treba v prihodnje še več pozornosti usmerjati k drobljenju in izbiri znanj, ki bodo posebej prilagojena posamezniku in ciljem njegovega razvoja ter povezana s cilji organizacije, znotraj katere deluje. Intenzivnost sodelovanja med coachem in stranko bo deloma prešla iz polnega osebnega stika na delno virtualno (in časovno)  eksibilno podpo- ro, ki bo tehnološko seveda še bolj napredna in komunikacijsko skladna z duhom časa, v katerega vstopamo.

PS: Članek je bil pripravljen za strokovno revijo HR&M, št. 20, feb/mar 2019, letnik 5.

 Pred nami so lokalne volitve in veliko kandidatov, ki so za svojo izvolitev pripravljeni obljubiti in narediti marsikaj. Slast vladanja in pogled z najvišjega stolčka družbene hierarhije, je včasih tako mamljiv, da se v vsej vnemi kaj hitro lahko pripetijo tudi manjši (ali večji) spodrsljaji. 

Takšen "spodrsljaj" se je tokrat zgodil tudi Fištravcu pri fotografijah. Dlje, ko sem gledal zgornjo fotografijo, manj mi je bilo jasno, kaj je Fištravec s to fotografijo sploh želel sporočiti volivcem. 

" Pri pogledu na fotografije lahko takoj opazimo, da s Fištravcem "nekaj ni v redu". Milo rečeno. Znašel se je v družbi krepkih fantov, pravih mačotov, ki se temu primerno tudi razkazujejo. Pri njih opazimo ali visoko dvignjene "kaj mi pa moreš" brade in poglede z viška ali pa spuščene brade ter pogled izpod čela, ki nakazuje na ocenjevanje nasprotnika in pripravo na boj.

Fištravec pa stoji tam med njimi kot kakšen fantek iz njihovega bloka, ki se je nekako zrinil med njih, saj potrebuje zaščito pred mulci iz sosednje ulice.

S svojo bočno postavitvijo med njimi, prosečim pogledom in rahlim nagibom glave sporoča: "Imejte me radi, prosim, naredim vse, samo volite zame. " Vse prej kot nekdo, ki je sposoben samozavestno in demokratično upravljati s tako čudovitim in raznolikim mestom, kot je prav mesto Maribor.

Edvard Kadič za Svet 24, dne 6. 11. 2018  "

Vprašanje:

" Pred dnevi sem se znašel v enem od velikih nakupovalnih centrov, no ja, pravzaprav sem se tam kar naenkrat znašel v nepregledni množici deklet, ki so nekoga čakale. Hitro sem izvedel, da se med nami nekje daleč spredaj na odru nahaja zvezdnik iz ene od turških nadaljevank. Ko sem opazoval dekleta okoli sebe, sem ugotovil, da to večinoma sploh niso “zmedene” najstnice, kot bi človek mogoče pričakoval. Tam so bile ženske praktično vseh starosti, izjemno veliko je bilo tudi žensk srednjih let, ki so prišle tja zaradi zvezdnika (!) in ne kot spremljevalke svojih hčera. Saj razumem najstnice … ampak, da urejene, pametne, lepe ženske srednjih let čakajo uro ali več zato, da vidijo igralca neke “žajfaste” nadaljevanke v živo? Zakaj?"  


Odgovor: 

Hehehe, saj mu kar malo zavidava, kajne? No ja, šalo na stran. Menim, da obstajajo vsaj trije razlogi, o katerih je vredno razmisliti v tej povezavi.

Prvi razlog je verjetno vpliv moči družbene potrditve. Položaj v družbi za vse nas igra precej pomembno vlogo v življenju. Trdim, da nikomur med nami ni popolnoma vseeno, kaj si drugi mislijo o nas. Iz tega lahko sklepamo, da je pozitivno mnenje drugih o nas seveda bolj zaželjeno, kot pa zavračanje. V današnjem svetu družabnih omrežij je eden od vidikov potrditve naše “vrednosti” v družbi tudi ti. všečkanje in (pozitivno) komentiranje pod fotografijami. Torej, eden od motivov čakanja na zvezdnika je tako verjetno tudi ideja iti k njemu na oder in se z njim fotografirati, nato pa to fotografijo objaviti na Facebooku in se potem sončiti v pozornosti naših prijateljev in znancev na družabnem omrežju. Slovenija ni ravno center svetovnega glamourja, zato nam takšna fotografija že vnaprej zagotavlja velik odmev.

Naslednji razlog je dejstvo, da zvezdniki skozi svoj lik pogosto tvegajo na načine, kot mi verjetno ne bi nikoli. Ob tem pa mi, kot gledalci, ves čas spremljamo tudi ozadje takšnega tveganja (povezane osebe, okolje ...). Če zdaj to povežemo z žensko srednjih let, ki ima za seboj praviloma že kar nekaj izkušenj v življenju, med njimi seveda tudi padcev in težkih trenutkov, ji takšen širši vpogled v tveganja, katera sama verjetno ni več pripravljena sprejemati, pomeni na nek način ne samo podoživljanje možnosti, temveč celo nekakšno odrešitev iz svojih pomislekov in zagat, s katerimi se sama srečuje. Če dodamo še možnost spoznati takšnega zvezdnika tudi v živo in si potrditi, da gre za (normalno) osebo, ki se, tako kot mi, srečuje tudi s popolnoma običajnimi življenjskimi izzivi to vodi v sklep, da z nami res ni nič narobe.

Kot tretji, vendar pa ne nujno tudi zadnji razlog, pa velja omeniti tudi fizično lepoto zvezdnika. Ta po starosti in sami vlogi v nadaljevanki nagovarja nekoliko starejša dekleta in ne najstnice. Na račun lepote je pogosto slišati krilatico, da je lepota v očeh opazovalca. Mogoče je res, vendar ne v celoti. Na področju neverbalne komunikacije v tej zvezi obstajajo splošne značilnosti, ki so povezane z geometrijo, simetrijo, barvami, kulturnim okoljem itd. in ki nam na tihem narekujejo odločitev, da je nekaj lepše od drugega. Omenjeni zvezdnik je zagotovo primer lepega moškega in vsi mi se, praviloma, veliko raje družimo z lepimi ljudem.

... 
​
[Odgovor na vprašanje bralca je bil pripravljen za tednik Škandal, 4. junij 2018] 

Dilema, s katero se ukvarjate, je danes pogostejša, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Sam sem res pristaš ti. stare dunajske šole, ki prisega na moško iniciativo, vendar pa se vseeno zavedajmo, da smo leta 2018 in da so določene norme v stikih med moškim in žensko vseeno že preteklost.
​
Znanstvene raziskave pravijo, da ženska odda 15 do 18 neverbalnih signalov, preden jih moški zazna kot povabilo v igro zapeljevanja. Moški smo torej precej manj dovzetni za subtilne signale zapeljevanja, kot pa ste zanje dovzetne ženske. Če k temu prištejemo še virtualno odtujenost, ki jo v razvoj odnosov danes vnašajo družabna omrežja, ste na dobri poti, da brez vaše iniciative res ne bo nič.

Vseeno pa nikar ne odkorakajte naravnost k njemu in ga ne vprašajte, kaj hudiča se gre, da ne pride do vas in vam plača pijačo. Verjetno boste videli samo še pete, ko bo pobegnil skozi vrata. Če pustiva šalo ob strani, je res najbolje, da se usmerite v ustvarjanje priložnosti za stik.
Najprej pozorno spremljajte njegovo govorico telesa. Če ste mu všeč, bo poskušal zavzeti takšen položaj, da ga boste lahko res dobro opazili. Rinil bo v središče vašega polja pogledov, postal bo nekoliko glasnejši in poizkušal bo pritegniti vašo pozornost (z glasom, gibanjem ipd.).

Če boste opazili kaj od omenjenega, pojdite v akcijo in bodite proaktivni. Ko on npr. stopi k točilnemu pultu, stopite tudi vi in spregovorite kaj npr. o vročini v lokalu, koncu službe, pričakovanju vikenda ipd. Ko gre mimo vas, se naredite nekoliko nerodni, da vam bo moral kaj pomagati ali pa vas bo vsaj “prisiljen” ogovoriti. Ste prepričani, da v lokalu ni nikogar, ki vaju oba pozna? Izkoristite takšno osebo, da vaju seznani. Kakorkoli, bodite kreativni, predvsem pa žensko pretkani, pa vas nihče ne bo označil za kaj neprimernega. Če se bo odzval na ponujeno “naključno” priložnost, ste na dobri poti.

Vseeno pa upoštevajte tudi možnost, da ste mu sicer všeč, vseeno pa mu ni do stika z vami. Da mogoče kje drugje na vas čaka kdo pogumnejši, predvsem pa bolj zainteresiran za vas kot je ta, na kogar se nanaša vaše vprašanje. Saj veste, če si nečesa res želimo, najdemo tudi pot, če ne, pa izgovor.

Srečno!

PS: Članek je bil pripravljen za tednik Škandal24, 14. 5. 2018

Na vabilo časopisne hiše Delo sem 8.5.2018 komentiral predvolilno soočenje na TV Slovenija. 

PS: Več o delavnici Samozavestno javno nastopanje TUKAJ

Dejstvo je, da je v raziskavah o lastnostih, ki si jih med zapeljevanjem najbolj želimo pri potencialnih partnerjih, samozavest praviloma na enem od vodilnih mest. Seveda pa se je treba vprašati, zakaj je tako in zakaj je prav samozavest tista, ki nam tako hitro zmehča kolena, ko smo v družbi takšnih ljudi. 

ZAKAJ TOREJ?

​1. Če ti ne maraš sebe … zakaj bi te maral/-a jaz?
Samozavest kaže na višjo stopnjo zavedanja o sebi in s tem tudi na več ljubezni do sebe. Ljudje že na daleč vidimo, da je samozavestni ženski ali moškemu mar zase in iz tega sklepamo, da mu oz. ji bo mar tudi za nas, če se bomo zbližali tudi intimno. Da jim bo mar, da bo v postelji lepo tudi nam.

2. Če ti ne verjameš vase … zakaj bi ti verjel/-a jaz?
V prodaji je znano, da težko prodaš karkoli, če ne verjameš v svoj izdelek. Torej, če sam ne verjameš vase in v svoje sposobnosti, ti tudi drugi ne bodo verjeli. Iti v posteljo z nekom, ki najprej zahteva ugasnjeno luč, nato pa ne da nič od sebe in zgolj čaka, kaj se mu bo zgodilo, ni ravno preveč prijetno. Če partnerja ob tem še ves čas sprašuje ali je vse v redu in kako naj se obrne, je razmislek o pobegu iz postelje kaj hitro v ospredju.

3. Če ti vse vidiš grdo … zakaj bi te jaz videl/-a lepo?
Samozavestni ljudje razmišljajo pozitivno. Zavedajo se, da je življenje sestavljeno tako iz pozitivnih kot tudi negativnih trenutkov. Sami so se odločili, da bodo razmišljali o lepih stvareh in s takšno naravnanostjo pomagali tudi drugim, da bo njihovo življenje lepše. Zavedajo se, da gre v postelji lahko tudi marsikaj narobe in da to ne bo pokvarilo lepih trenutkov ne njim in ne partnerju ali partnerici z njo ali z njim.

4. Če ti ne veš kam … zakaj bi ti sledil/a jaz?
Ljudje se radi družimo z ljudmi, ki vedo kaj želijo. Težko bomo sledili osebi, ki sama ne ve kaj hoče in kam želi iti. V družbi takšnih ljudi nas postane strah, saj takšno beganje v vse smeri pomeni veliko verjetnost, da bo slej ko prej šlo tudi marsikaj narobe. Samozavestna oseba jasno izraža namero ali želi le na hitro v posteljo ali pa si želi poroke.

5. Če kompliciraš ti … zakaj bi si življenje kompliciral/a tudi jaz?
Samozavestni ljudje so enostavni. To ne pomeni, da je z njimi življenje vedno lahko. Res pa ves čas vemo, kaj želijo. To povedo naravnost in tako se tudi obnašajo. Jasno izrazijo kaj jim je v postelji všeč in kaj ne, hkrati pa tudi ne komplicirajo za vsako malenkost, če se zgodi kaj, kar jim ni posebej všeč.  

Srečno!

PS: Članek je bil prvotno pripravljen za tednik Škandal, objavljeno 9. 4. 2018

V tedniku Demokracija so 29. 3. 2018 predstavili mojo zgodbo. Kdaj, zakaj in kako sem zaplaval v te vode ... in zakaj so te tematike tako pomembne za vse nas. Vabljeni k branju.

Več ali manj gre namreč za prežvečene arhetipske zgodbe, ki jih komaj polnoletne bloggerke na "trendy" portalih, za en evro na tipkano stran, enkrat oblačijo v izjemno Maggy iz Illinoisa (kdo-in-od-kod?), drugič pa v 23 uspešnih marelic iz Južne Floride, ki so vsaka zase izpeljale "neverjeten življenjski preobrat".

Resnici na ljubo, ko iz omenjenih zgodbic otresete kup pridevnikov in visoko zvenečih besed, dobite le nekaj solz, vzdihovanja in poceni čustvene navezave na "izjemno življenjsko zgodbo" novodobne Pepelke, ki se je pogumno izvila iz zatiranja in smradu pepela, ki ji ga je na predpražnik njenega življenja nasul, po možnosti kar ... moški.

Na področju osebnostnega razvoja je že desetletja znana "modrost", da denar narediš najlažje tako, da s svojimi seminarji naslavljaš ženske. Joga ušes, ženstveno meditiranje o koreninicah dreves ... ni važno, le da je pod oznako prebujanja ženstvenosti in ženske energije.

Če v okviru osebnostnega razvoja naslavljaš namreč moške, preprosto nihče ne pride. Ženske tako ali tako ne, moški pa še manj. Saj veste, po moško pač le spiješ pivo ali pof* kakšno češpljo, pa je osebnostni razvoj zagotovljen.

V korak s takšnim pristopom sodi tudi nagovarjanje žensk k prevzemanju moške vloge. Trend, ki se je razvil v zadnjih letih in ki doživlja svoj vrhunec na družabnih omrežjih prav skozi nekritično deljene pogrošnih besedil o tem, kako lahko za vse poskrbi kar ona sama. Ko spremljam ves ta trud za všečke na takšen način, se večkrat vprašam, kaj je pravzaprav narobe s tem, da je moški - moški in ženska - ženska?

Vse skupaj me spominja na idejo, s katero nas je uspešno posilila kozmetična industrija, da je vsak naravni človeški vonj pravzaprav smrad, in ga je nujno potrebno prekriti z raznimi dezodoranti in parfumi. Kakšen moški pa si, če ne uporabljaš ...?

Poženščenost slovenskih moških tako danes postaja vedno bolj pereč problem. Ne dolgo nazaj mi je prijateljica poslala celo besedilo, v katerem se pisec ženskam opravičuje (!) za vse gorje (!), ki smo ga ženskam baje skozi zgodovino zakrivili moški.

Saj načeloma bi to neumnost preskočil, rekel hvala in jo tudi pozabil, ko pa sem si ogledal, kolikokrat je bilo to besedilo deljeno po omrežjih, me je skoraj zadela kap. Tega, da so ga delile povečini zgolj ženske, verjetno ni potrebno poudarjati prav posebej.

Priznam da me malo moti, da se prej omenjeni mamin sinko, v svoji notranji bitki za osvoboditev izpod maminega predpasnika javno izpoveduje in opravičuje ženskam v mojem imenu. Česa drugega, kot kakšno leto vojaškega škornja, si v mojih očeh sploh ne zasluži. Naj bo raje dober moški, predvsem pa človek in bo kar hitro vse v redu.

Žal pa v Sloveniji res ni prav veliko dobrih zgledov. Balkansko moško napihovanje po Sloveniji ne deluje, pijančevanje tudi ne, akcijski filmi s pištolami za pasom in nekakšno nadvlado nad vsem kar leze tudi ne, Instagram fotografije sanjskega življenjskega sloga, ki je tako ali tako nedosegljiv, tudi ne, uspehi naših športnikov pa tudi ne morejo biti prav dolgo obliž za vse kar po dolgem in počez.

Zanimivo, da se mi prav vsakič, ko na Facebooku objavim vpis v (novo) skupino "Alfa moški", pod takšno objavo nabere kup ostrih komentarjev. Saj razumem, da je tema žgečkljiva in vesel sem, da kdo to sploh prebere. Vseeno pa je pri tem samo po sebi dovolj zgovorno dejstvo, da so komentarji moških praviloma žaljivo pljuvanje po takšnih srečanjih, komentarji žensk pa zahvale, ker se hvalabogu kdo sploh ukvarja s čim takšnim tudi pri nas.

Če je oče v gostilni ali pa ga sploh ni nikjer, fanta pa vzgaja ženska sama, bo pač postal poženščen fant. Postal bo fant, ki se obnaša in razmišlja tako, kot je njegova mama mislila, da naj bi se obnašal in razmišljal kot fant. Kaj pa naj postane?

Biti moški v današnjem svetu ni tako lahko, kot se zdi. Ni pa tudi tako težko. Predvsem mislim, da bo brez pravega preboja na področju osebnostnega razvoja tudi za moške, vedno težje. Dobrih mentorjev in zgledov že zdaj primanjkuje, pa tudi vsak ni dober za vsakogar.

Osebnostni razvoj ni nekaj, kar bi bilo rezervirano zgolj za ženske. Šport, pivo, ženske in avtomobili so lahko čisto dober okvir tematik za moške debate, vseeno pa bo glede na trend potrebno storiti tudi nekaj več.

Mogoče za začetek stopiti v stik s kom, ki se s tem ukvarja in stopiti korak ven iz svoje cone udobja?

Za začetek bo že pol koraka čisto dovolj.

Srečno!

PS: Tekst je bil napisan za Playboy.si  TUKAJ

PS PS: Več o skupinah Alfa moški TUKAJ

Tednik Reporter, 19. 2. 2018: " ... Kadič se nekoliko strinja o podobnosti obnašanja Šarca in Drnovška: Šarec je kot tip politika nekoliko bolj zadržan pri nastopanju, pri izjavah dovolj premišljen in politično korekten, pri obnašanju med ljudmi pa tudi nekako slovensko tog, včasih celo malo štorast. ... "

V poslovnem okolju velja nekakšno nenapisano pravilo, da bolj so oblačila izzivalna, nižja je kredibilnost osebe, ki jih nosi. Velja tako za moške, kot tudi za ženske. To pa seveda ne pomeni, da s tako oblečeno osebi ne bomo sodelovali. Pomeni le, da bo kredibilnost takšne osebe v očeh poslovnih partnerjev pač nižja. Še najlažje bi to pojasnili z namišljenim moškim (ali ženskim!) komentarjem v smislu:
“Kaj pa veš, kako je dobila službo ...”.
Grobo? Da. Neprimerno? Seveda. Resnično? Ne.
Ampak …

Osebna urejenost in primernost oprave glede na okolje, sta v poslovnem svetu še kako pomembna dejavnika. Dober videz, ki ga o podjetju dajejo zaposleni, je praviloma nekaj, za kar si podjetja tudi načrtno prizadevajo. Prav glede oblačil so se z leti razvila ti. pravila oblačenja na delovnem mestu (“dress code”), ki zaposlenim pomagajo, da se lažje prilagodijo kulturi v podjetju in jo, nenazadnje, tudi vzdržujejo.Res pa je po svoje zanimivo, da pa kaj dlje od oblačil pri različnih kodeksih obnašanja pridemo le redko.

Statistike npr. že leta in leta govorijo o tem, da je daleč največ skokov čez plot prav v službenem okolju.

Osebno me to prav nič ne moti in roko na srce, tudi ne preseneča. Če že s kom, potem je verjetno res bolje z nekom, s katerim se poznamo kot pa z nekom, o katerem ne vemo praktično nič. A zadeva je nekoliko globlja, kot se mogoče zdi. Ima neposredno povezavo prav s prej omenjeno “zmedenostjo”, ki lahko začne obladovati naše misli in nehote tudi rušiti poslovanje.

Vem, da sem ponovno na sami meji moraliziranja. A dejstvo je, da če do skoka čez plot pride, se mora proces zapeljevanja nekje pred tem pač začeti.

Temu začetku popularno pravimo kar flirtanje. Gre za oddajanje verbalnih, predvsem pa neverbalnih signalov o tem, da bi si z izbrano osebo želeli deliti tudi nekoliko bolj intimne trenutke. V prvi fazi gre običajno zgolj za nezavedno izražanje teh svojih občutij, to izražanje pa občasno preraste tudi v precej bolj zavestna dejanja.

Ta pa so hitro lahko precej moteča in seveda tudi neprimerna. Moški namreč praviloma vstopajo v proces zapeljevanja tako, da opozarjajo na svoje moške atribute, ženske pa kot tisti spremenljivi del enačbe, ki te atribute opazi (ali pa ne) in da povratno informacijo (ali pa ne).

PS: članek je bil pripravljen za Revijo ADMA (September 2017, Planet GV)

" Zaporedje gest Donalda Trumpa med nedavno evropsko turnejo bi lažje pripisali diktatorju ali nevzgojenemu mulcu kot demokratično izvoljenemu predsedniku, ...]  *** (25.6.2017)

Nikar mu ne posuj postelje z vrtnicami!
"Pri moških praviloma vedno delujejo majhne pozornosti, ki so povezane s seksom, športom ali tehniko. Le pretiravaj ne z njimi. Z razlogom se imenujejo majhne. Če jih bo preveč, se bo lahko počutil napadenega," svetuje Edvard Kadič, avtor knjig o zapeljevanju ter strokovnjak za komunikacijo in osebnostni razvoj.

V reviji Suzy o objemanju:

​ON - PRIJATELJICA?
A vrnimo se raje v današnji čas. Čas, ko ženske od nas moških pogosto zahtevajo, da naj se obnašamo tako, kot se obnašajo one. Da naj čustvujemo kot one, da naj razpravljamo o čustvih kot one, da naj se med seboj čustveno povezujemo tako, kot se povezujejo one. Preprosto, da naj ure in ure moški sedimo skupaj in se pogovorjamo o čustvih, kot ste to sposobne ve. Mnoga dekleta in žene danes od svojih partnerjev zahtevajo, da so oni pravzaprav njihove prijateljice.

No, draga dekleta, naj vam nalijem čistega vina. Moški preprosto nismo ženske. Narava ali pa Bog, kar vam je ljubše, nas je naredil drugačne. Moški čustva ne procesiramo na enak način kot ve. Ne čutimo dogodkov enako kot jih čutite dekleta in ne razpravljamo o vsakem dogodku kot o viru tisočerih možnosti in neskončno različnih skritih pomenov v ozadju.

Seveda obstaja tudi mnogo podobnosti v našem moško ženskem delovanju, razmišljanju in čustvovanju. Vendar pa bo brez razumevanja razlik, naša komunikacija lahko precej hitro obsojena na propad. Prav te razlike namreč pogosto v naše odnose vnašajo precej frustracije.

On po prepiru utihne in se noče pogovarjati o ničemer, njo pa takšna tišina ubija in se hoče pogovarjati … o vsem.

Verjetno si prav vsi želimo, da bi bila oseba, ki jo bomo obdarovali, iskreno vesela našega darila in da bi jo naše darilo čim lepše in čim močneje spomnilo na nas. Gre za posebno obliko neverbalne komunikacije, s katero se lahko dotaknemo srca zelo neposredno. ​

Kot zanimivost naj na začetku omenim, da sem med delom za eno od korporacij, kot udeleženec, sodeloval na zanimivem šolanju. Vsi, ki smo takrat sodelovali pri razvoju prodaje, smo se učili dajanja majhnih, praktično nič vrednih darilc strankam. Šlo je res za stvari, ki kažejo predvsem pozornost (in seveda odtisnjeno blagovno znamko). Namen dajanja je bil dober stik s stranko in seveda, vtisnenje blagovne znamke v njene misli. Šlo je za običajno “opremo” v prodaji, kot so potiskani blokci, svinčniki, obeski in podobne marketinške drobnarije.

​Vendar pa smo morali na treningu pokazati kar precej kreativnosti. Naš mentor je takrat namreč zahteval, da pri vsaki predaji darilca povemo nekaj, kar bo res dodalo vrednost temu, kar dajemo iz roke. Kot vedno, smo se v začetku predvsem smejali našim domislicam. Sčasoma pa smo postali kar precejšnji mojstri v tem, kako sicer poceni malenkostim primerno dodati vrednost tako, da obdarovanec to kasneje ločil od ostale “šare” kot lep opomnik na naš stik z njim.

Z omenjeno izkušnjo sem želel predvsem približati dejstvo, da ni pomembno le kaj podarjamo, temveč tudi kako to naredimo. V nadaljevanju se bom zato dotaknil nekaterih pravil, katere je res dobro upoštevati, da se bo vaše darilo res dotaknilo srca osebe, ki bo vaše darilo prejela.

Najprej se dotaknimo podarjanja denarja. Sam sem do podarjanja denarja nekoliko zadržan. Zdi se mi, da s tem, ko podarjamo denar na tihem sporočamo, da nimamo časa ali pa si ga ne nameravamo vzeti za resen razmislek. Denar je zelo priročno sredstvo za odpravo skrbi v zvezi z darili. V izogib takšnim pomislekom imamo dandanes na voljo različne bone, s katerimi si prejemnik v trgovskem centru ali kompleksu lahko potem sam izbere darilo. Res pa je, da je denar v nekaterih primerih lahko zelo dobrodošlo darilo. Ko npr. dotični zbira sredstva za npr. potovanje, kakšno dražje oblačilo ali pa varčuje za nakup nove opreme za stanovanje.

Potem je tukaj vrednost darila. To je verjetno najmanj pomembna stvar glede daril. Napišite svojo pesem, narišite kaj, specite torto ali pa kupite prstan pri Tiffanyju. Ni razlike v sporočilni vrednosti, mogoče bo z leti celo vaša slika veliko več vredna, kot tisti prstan. Gre za pozornost, ki jo darilo sporoča in ne za nominalno vrednost, ki jo ima. Prav zato je tako pomembno, da res dobro razmislite in si vzamete čas, preden darilo tudi izberete. 

​Dobro je, da podarite kaj, kar si oseba želi. Da bi to poznali, morate biti pozorni med vašimi pogovori. Običajno se to razkrije ob pogovorih o anekdotah, spominih in družabnih dogodkih, seveda pa bo vrednost vašega darila dodatno okrepila vaša izvirnost. Npr. recept za zanimivo jed, ki jo bosta skuhala skupaj?

Glede izvirnosti še to: ljudje imamo praviloma raje izkušnje kot stvari. Saj veste, kako pravijo modri, v grob bomo odnesli spomine, vse ostalo pa ostane tukaj. Torej, izkušnje, kot je bon za obisk pri kozmetičarki, maserju ali za tečaj vrtnarjenja so običajno veliko bolj zaželjena darila, kot pa kakšna materialna stvar. Seveda pa ne pozabimo, da so tudi knjige ali glasbeni CD-ji prav tako izkušnja. Seveda, če so dobro izbrani. Če je le primerno, razmislite tudi o darilih za izkušnje, katere si lahko delite z obdarovancem ali obdarovanko. Obisk koncerta, gledališča ali kakšne redke razstave je lahko še kako primerno darilo. 
​
Pri obdarovanjih je vedno prav poseben trenutek takrat, ko se darilo odvija. Zato prav posebej pazite na embalažo in seveda na to, kako bo vaše darilo zavito. To pomeni, da naj bo darilo v vsakem primeru zavito, tudi če je majhno, tanko ali če ga lahko spravimo kar v kuverto. Pač zavijte kuverto. Najprej skrbno izberite primerno kuverto, nato pa še ovojni papir zanjo. Če vam pri tem pomagajo v bližnji cvetličarni, tudi prav. Vendar pa bodite vi tisti, ki se odločate o tem, kateri papir in aranžma je pravi. Vi namreč poznate osebo, kateri podarjate in ne prijazna uslužbenka v cvetličarni. 

Pazite tudi na pravilno izbiro časa. Veliko bolje je, da ste v trenutku predaje darila sproščeni in veseli, kot pa da se mudi ali da bo ravno takrat zazvonil telefon. Sicer slednjega res ne morete popolnoma izločiti, lahko pa vnaprej s šaljivim glasom omenite, da naj dotični: “ … za trenutek odloži delo in svoj telefon”. 

Prav tako tudi pomislite, da bo dovolj časa tudi za odpiranje darila. 

Potem pa je tukaj še samo sporočilo ob predaji. V uvodu sem omenil svojo izkušnjo s šolanja. Vendar ne mislim, da moramo to početi kar vsepovprek. Včasih sicer res pride prav malo daljši nagovor, vendar pa bo pametna izbira voščilnice z lepo mislijo večinoma kar dovolj. Še bolje pa seveda je, če si sami zamislite kakšno lepo voščilo ali posvetilo, ga lastnoročno zapišete na list papirja in ga priložite darilu. 

Srečno! 

PS: Članek je bil pripravljen in tudi objavljen v dnevniku Svet24, dne 8.9.2016

Najprej nekaj biologije. Za slabo držo noge pri mlajših dekletih, ki so šele na začetku svoje kariere visokih petk, je “zadolženo” posebno vezno tkivo, ki ga imenujemo fascia. To je vezno tkivo, ki povezuje mišično tkivo in na nek način določa raztegljivost celotnega sistema, v našem primeru torej noge. V domači kuhinji lahko fascio lepo vidimo pri zrezkih. To je tisto belo togo vmesno tkivo med posameznimi rdečimi deli mesa. Slabše raztegljivo fascio pri nogah opazimo kot malo pokrčeno nogo, ki deluje zategnjeno, včasih pa tudi ostalo telo sili v nekakšno zvijanje. Fascio lahko relativno hitro raztegnemo z vajami za gibljivost gležnjev, kjer je stopalo pod kotom vsaj 45 stopinj navzgor ali navzdol.

PS: 
​članek je bil najprej napisan za dnevnik Svet24, objavljeno 1.9.2016

Zanimivo pa je, da vsakič, ko slišimo zgodbo, želimo to zgodbo nekako spraviti v razmerje z našimi že obstoječimi izkušnjami. Prav zato imajo prispodobe tako močan vpliv na nas. Med brskanjem po možganih za podobnimi izkušnjami kot so v zgodbi, se aktivira del možganov (insularni reženj), ki nam pomaga vzpostaviti odnos do izkušanja bolečine, veselja ali jeze. Prispodobo in dejanski dogodek povežemo avtomatično. Naši možgani iščejo razmerje med vzrokom in posledico nečesa, kar smo že izkusili. 

Ste se že kdaj zalotili, ko ste poslušali prijatelja ali prijateljico govoriti o nečem, o čemer ste ji vi še deset dni nazaj tako zavzeto razlagali? 

Zdaj pa ona govori o tem, kot da je to njena ideja? Grozljivo? Gre za normalen človeški pojav. Še več, gre za temelj umetnosti vplivanja na ljudi. Človeka lahko namreč ali prisilimo v nekaj ali pa to stori sam tako, da našo idejo prevzame kot svojo. 
Prav zgodbe so način, da ustrezno aktiviramo možgane drugih tako, da našo zgodbo prevzamejo kot svojo. 

V Delta Life Coachingu to dejstvo uporabljamo zato, da ljudje začnejo bolje razumeti svoje omejitve in lažje dojamejo načine, kako z lastnim potencialom te omejitve tudi presegati. 
[ Več tukaj (klikni) ]

Če torej kdaj ne veste, kako ljudi okoli sebe pripraviti, da bi kaj naredili točno tako kot si vi želite, jim povejte zgodbo. Takšno, v kateri je logično, da je prav vaš način daleč najboljši za uspešno izvedbo. 

Srečno!

PS:
Vas o zgodbah zanima več? 
Prijavite se lahko na posebno intenziven 1-dnevni seminar
ZGODBE - TEMELJ VPLIVANJA NA LJUDI, ki poteka v okviru Delta Akademije v Ljubljani, več TUKAJ

PSPS:
​Ta članek je bil napisan za dnevnik Svet24, objavljeno dne 18.8.2016