Covid-19 depresija? Ne, hvala.

Pa smo spet počasi tam, kjer smo bili že letošnjo pomlad. Priča smo drugem valu epidemije in življenje se ponovno upočasnjuje. Informacije o zaprtju šol, vrtcev, možnostih in nezmožnosti prehoda med regijami, zaprtje lokalov ter prepovedi drugih oblik javnega druženja, so zagotovo dober razlog za skrb za svojo prihodnost. Pomanjkanje fizičnih stikov z ljudmi v nas namreč vzbuja občutek odtujenosti, osamljenosti in sproža kup misli o nas samih in odnosih z drugimi. Življenje za nas postaja vedno bolj nepredvidljivo in naša prihodnost negotova.

​To pa je stanje, ko se v človeku hitro lahko pojavi občutek tesnobe. Občutek, ki se hrani z občutji neznanega in nepredvidljivega. Ne glede ali je bilo pred tem naše življenje prijetno ali ne, smo imeli vsaj občutek, da vemo, kako bo jutri. Stanje negotovosti pa spodbudi tudi veliko precej temačnih misli. V obupni želji in hlastanju po občutku gotovosti, nam možgani preigravajo različne, žal predvsem črne scenarije. Takšen mehanizem je sicer primarno namenjen ohranjanju pozornosti, pripravljenosti in budnosti, žal pa nas prav ta isti mehanizem lahko z lahkoto pahne tudi v paniko, iskanje bližnjic, nepremišljene odločitve in pogosto tudi žalost. Seveda na takšen način postanemo tudi depresivni in brez prave volje za delo.

​A kljub temu lahko storimo marsikaj, da se zaščitimo pred tem. Mogoče res ne moremo kar tako nadzorovati naših občutij, zagotovo pa lahko nadzorujemo svojo pozornost na življenjske vidike, ki jih lahko tudi dejansko nadzorujemo. Govorim tako o preprostih dnevnih opravilih kot so npr. kaj bomo jedli ali kaj bomo danes oblekli, kot tudi o nekoliko bolj zahtevnih, kot so naši cilji, naš notranji pogovor ali presoja argumentov za prepričanja, ki jih imamo o tem ali onem. Zapišite si jih na list papirja in presenečeni boste, koliko jih je.

Foto: Žurnal24

​
Verjetno v času te krize tako ali drugače spremljate tudi tiskovnega predstavnika vlade, priporočila NIJZ in vsemogoče druge novice povezane s tem. Seveda si želimo biti na tekočem, vendar pa je takšna poplava informacij tudi dvorezen meč. Če ste cele dneve izpostavljeni neizprosnim statistikam, neprijetnim novicam iz bolnišnic in domov za ostarele, če ves čas poslušate samo o tem kje in koliko so jih premestili na intenzivno nego in koliko jih je kje umrlo, potem je to vse, kar se dogaja v vašem svetu.

​Če vas to spravlja v slabo voljo, je mogoče čas, da vsaj za nekaj časa ugasnete televizor in se obkrožite s samimi pozitivnimi informacijami. Preskok v nek rožnat svet se seveda ne bo zgodil čez noč, zagotovo pa bo večja količina pozitivnih informacij počasi spremenila naše razpoloženje. Enako, kot so to pred tem z nami storile tudi negativne informacije. Več smo izpostavljeni miru, veselju in pozitivnim idejam, močneje in hitreje lahko vse skupaj vpliva na nas. Kaj vas spravlja v dobro voljo? Komedije? Dober sendvič? Knjiga? Sladkarije? Križanke? Sestavljanke? Če kdaj, je zdaj dober čas za vse te stvari.

Mnogi v teh časi tudi izgubijo ritem in ne naredijo prav veliko. Niso leni, le prave volje nimajo. Odgovor na takšna stanja je vztrajanje pri dnevnih rutinah. Vzemite si čas, naredite si nov urnik in se ga držite. Še vedno lahko vstanete zjutraj ob isti uri, kot bi tudi sicer med delovniki. Vzemite si čas za malico in kosilo ter predvidite čas za rekreacijo in podobna ponavljajoča se opravila. Takšen pristop nam pomaga pri vzdrževanju občutka, da v življenju napredujemo. Prav tako nadaljujmo s prizadevanji za doseganje osebnih ciljev. Branje, pisanje, obisk spletnih tečajev in učenje so le nekatera od takšnih prizadevanj.
​
Kakorkoli že, na nas je, da vsak zase opravi svoje v teh izjemnih časih. Izredne razmere zahtevajo izredne prilagoditve in izredne ukrepe. Upoštevanje varnostnih ukrepov nas povezuje med seboj, saj skupaj premagujemo krizo kljub temu, da nismo fizično drug ob drugem. Tudi če se na trenutke počutimo nemočni, lahko s spodbujanjem in zgledom drugim prispevamo svoj delež. Mogoče se to res ne zdi veliko, vseeno pa vsak tak korak šteje in sešteti skupaj vodijo do naše skupne zmage.

---

Pridružite se nam na spletnih seminarjih: TUKAJ

---

Članek je bil objavljen v reviji Demokracija, 22. oktobra 2020.