Kako se spopasti s tremo in ostati živ?

Če smo živi, bomo občutili tudi strah in dejstvo je, da se strahu ne bomo nikoli popolnoma otresli. Gre za eno od naših čustev, takšni smo pač rojeni. Tako kot ima bik rogove, gora vrh in računalnik svoj ekran, tako ima človek čustva.

Strah je lahko naš zaveznik, lahko pa tudi naš nasprotnik. S pomočjo strahu okrepimo našo pozornost na res pomembno, telo pa preusmerja energijo v okrepitev vzdržljivosti in večjo pripravljenost na beg oz. na boj. Žal pa lahko tudi otrpnemo in si uničimo svojo prihodnost.

​Ko nas zgrabi strah (trema), predvsem ne čakajmo predolgo. Dlje časa bomo čakali, težje nam bo.

Ko sem pripravljal knjigo Zapeljevanje, priročnik za moške, sem se srečal s pravilom »treh sekund«. Pravilo pravi, da naj se fant čim prej (v roku treh sekund) odloči ali bo pristopil ali ne, saj mu bo v nasprotnem iz trenutka v trenutek težje. Strah se bo samo še večal in vedno večja erjetnost je, da fant verjetno sploh ne bo pristopil k dekletu. Ne glede na to, kako močno si to želi.

​Pravilo »treh sekund« mi pride zelo prav npr. na konferencah, kjer nastopam kot eden od govorcev. Na dogodek pridem le nekaj minut pred nastopom, saj si ne želim, da se v meni nabira trema oz. razmišljanje o ostalih nastopajočih v smislu ali so boljši ali slabši od mene, kaj so povedali in kaj niso ipd. Še najraje vidim, da sem na sporedu čim prej, da čim prej opravim svoj nastop, nato pa v miru in neobremenjeno prisluhnem ostalim. 

Univerzumu (Bogu, komurkoli, v kar pač verjamete) z zastavljenim ciljem ali dejavnostjo, ki jo nameravate opraviti sporočate, da ste pripravljeni nekaj tudi zares storiti. Ter seveda posledično sprejeti tudi darove, ki iz dobro opravljenega dela izhajajo.

Potem pa ne zmorete opraviti nastopa, dvigniti slušalke in prvič poklicati stranke, se postaviti zase na sestanku ipd. Ste torej res vredni svojih ciljev, denarja, nagrade?

Zgrabite bika za roge in nehajte že jamrati!