Miro Cerar, nastop in njegov odstop

Včeraj je s položaja predsednika vlade odstopil Miro Cerar. Tako je postal že tretji premier v zgodovini neodvisne Slovenije, ki je odstopil. Pred njim sta to storila Janez Drnovšek in Alenka Bratušek.

​Kot človek, ki se profesionalno ukvarja z nastopanjem v javnosti, sem z velikim zanimanjem spremljal njegov nastop, ko je javnosti sporočil svojo odločitev. (Posnetek izjave ... tukaj)

Nastop je bil, tehnično gledano, brezhiben. Odlična izgradnja konteksta v uvodnem delu, dobro izpeljan lok zgodbe z viškom v stavku z odstopno izjavo, nato pa prehod v zaključek, kjer pride do obračuna s koalicijskimi partnerji in s tem do nastavka za pot v volilno tekmo.

Pri dobro izpeljanem nastopu takšne vrste (tiskovna konferenca, izjava za javnost), gre za ustrezno pripravljeno besedilo, ki je izrečeno s pravimi čustvi in s tem posledično podprto s pravo govorico telesa ter primernim glasom.

V uvodnem delu nastopa nas Cerar vpelje v problematiko skozi izpostavljanje svojih prednosti ter krivde drugih, nagovor pa ustrezno podpre z ogorčenjem, ki ga črpa iz nastale situacije. Nagovor se čustveno stopnjuje in doseže višek v trenutku, ko izjavi, da podaja odstopno izjavo. Sledi daljši premor, kjer se oddahne in tako sporoči svojo razbremenitev izpod bremena, ki ga je nosil kot predsednik vlade, predvsem glede usklajevanja s partnerji.  Nato preide v zaključni del, kjer pa obračuna s koalicijskimi partnerji in nam tako sporoča, da tudi uradno, razbremenjen odgovornosti vodenja vlade in s tem dogovorov, vstopa v volilno tekmo.

Govorica telesa je vseskozi dobro podpirala besedni del, glasovno pa se je potrudil, da je bil glas krepkejši, kot je običajno. Tako je ujel odločnost, ki jo potrebuje za dobro predstavo pred volilvci v prihajajoči volilni tekmu ter jezo, ki naj bi ga navdajala ob razvoju dogodkov, ki naj bi vodili k njegovem odstopu.
​
Skrben pregled govorice telesa posameznih delov nastopa sicer kaže na nekoliko višjo stopnjo frustracije pri posameznih trditvah, s katerimi se verjetno ne strinja najbolj (predvsem grizenje ustnic, popravljanje frizure, pogledovanje k zapiskom, zatrjevanje z dlanjo), vendar ne toliko, da bi se karkoli lahko pri tej izjavi obrnilo proti njemu. 

Šlo je torej za skrbo pripravljen, predvsem pa dobro izpeljan nastop. V politiki je pač vsak dogodek le priložnost za utrjevanje položaja in pridobivanje prednosti na političnem parketu.

Nauk spremljanja tega nastopa je zagotovo to, da je uspeh le redko posledica naključja. Predvsem pa, da se splača veščine nastopanja v javnosti jemati še kako resno.

Miro Cerar se tega očitno še kako dobro zaveda. 


Edvard Kadič

PS: Za več informacij o prihodnjem tečaju "Samozavestno javno nastopanje" kliknite TUKAJ