Obnašanje med božičnimi koronaprazniki

V tem obdobju leta je ustrezno obnašanje pogosto težavno tudi brez korone. Letos imamo priložnost, da se pravil obnašanja v družbi in razlogov, zakaj jih sploh imamo, zavemo na nekoliko drugačen način. V nadaljevanju se zato ne bom osredotočil na odpiranje vrat damam, odmikanju stola ali pomoči pri slačenju ali oblačenju plašča, temveč bom pozornost namenil občutjem, ki jih z našim obnašanjem lahko sprožimo v drugih ljudeh.

Vsi smo že kdaj slišali za ti. zlato pravilo, da se obnašajmo do ljudi okoli nas tako, kot bi si želeli, da se oni obnašajo do nas. Zaustavitev javnega življenja nam je, med drugim, prinesla tudi čas za razmislek o tem, kako si res želimo, da bi se drugi obnašali do nas. Za mnoge je božični čas precej stresno obdobje, saj preprosto ne marajo skrbi z izbiranjem in iskanjem daril, ob tem pa še poslušanje enih in istih "jingle bells pesmi" kar cel mesec skupaj. Ni čudno, da marsikomu zmanjka tudi prijaznosti do drugih. Kako jim je šele sedaj, ko imamo še omejitve gibanja in s tem tudi precej bolj omejene možnosti pri npr. dostopu do daril, omejitve pri obiskovanju, druženje praktično zgolj s pomočjo spleta ipd.

Če za trenutek odmislimo religiozni vidik samega Božiča, je to namreč tudi čas za krepitev stikov in globlji razmislek o pomenu prijaznosti do soljudi. Takšen primer so lahko npr. starejši sosedje, ki nam bodo še kako hvaležni za pomoč pri občasnih opravilih kot je npr. kidanje snega pred hišo ipd.. Pri prijaznosti nikar ne pozabimo tudi nase. Napotek, ki smo ga deležni na letalu, da naj v primeru padca pritiska v kabini masko s kisikom najprej nataknemo sebi in šele nato pomagamo pri uporabi maske drugim, naj velja tudi pri prijaznosti. Če nismo ali ne znamo biti prijazni do sebe, kako bomo pravzaprav prijazni do drugih?

Kaj pa sočutje? Sta sočutje in prijaznost eno in isto? Seveda ne. Pri sočutju gre za sposobnost občutiti stisko sočloveka, pri izkazovanju prijaznosti pa ne pride nujno tudi do globljih občutkov. Pri dogovorih o tem, kako bo potekalo naše novoletno praznovanje, bodimo sočutni tj. pazljivi na občutja drugih, še posebej, če imamo večjo družino. Odklonitev povabila na večerjo zaradi tveganja z okužbo, nikakor ne smemo jemati osebno. Razumimo stisko, v kateri se je znašla npr. naša hči ali pa sestra, saj vemo, da bi v drugačnih razmerah naše povabilo brez pomisleka sprejela.

Glede letošnjih daril predlagam, da smo čim bolj radodarni in ne, ne mislim na njihovo denarno vrednost. Radodarni smo namreč lahko tudi s časom, pozornostjo ali predajanjem svojega znanja. Zadnji meseci so bili npr. vse prej kot prijazni do podjetij in samo upamo lahko, da v bližnji prihodnosti ne bomo priča pravemu valu odpuščanj. Prav tako so tudi zaprte meje občin in omejitve gibanja v večernih in nočnih urah lahko dober sprožilec za nastanek tesnobe in drugih oblik psihičnih težav. Mogoče lahko s svojim znanjem, nasveti ali zgolj s časom za odkrit pogovor, komu olajšamo razmišljanje o prihodnosti in ga razbremenimo pritiska, ki ga čuti.
​
Leto 2020 je bilo, roko na srce, res posebno leto in verjetno si za drugo leto prav vsi želimo več normalnosti. Vendar pa se nikar ne slepimo. Videli smo, da se življenje lahko spremeni praktično čez noč. Dopustimo možnost, da bodo ti. "last minute" odločitve postale sestavni del našega življenja. Če smo npr. lani še šli na kakšno pot ali dopust prehlajeni ali z glavobolom, se je to spremenilo in po novem bo marsikdo dvakrat premislil, preden bo kam šel. Bodimo torej hvaležni za to, kar imamo.

Zelo lahko je biti slabe volje zaradi stvari ali dejanj, ki jih v času pandemije nismo bili deležni. Seveda je popolnoma normalno, če pogrešamo druženje ali zabave v živo, vendar pa je glede na situacijo tudi spletna večerja s širšo zasedbo rodbine veliko bolje kot nič. Bodimo npr. hvaležni, da imamo vsaj tehnologijo, ki nas letos povezuje. Seveda ni isto kot srečanje v živo, vseeno pa smo vsaj v stiku.

​Za hvaležnost se lahko odločimo načrtno in prav z njeno pomočjo bomo lažje opazili dobre plati življenja kljub temu, da se nahajamo v pandemiji.

---

Besedilo je bilo objavljeno tudi v tedniku Demokracija, dne 17. 12. 2020