Mehke veščine (angl. Soft Skills) postajajo vedno bolj popularen pojem. Vedno več ponudnikov govori o njih, nudi razne tečaje na to temo in si poizkuša odrezati svoj kos kruha na trgu razvoja osebnih kompetenc.

Za kaj pravzaprav gre? Kaj so “trde” in kaj so “mehke” veščine?

​Razliko med mehkimi in trdimi veščinah še najlažje razumemo skozi razliko med znanji, pridobljenimi v formalnem izobraževalnem sistemu in znanji za delo z ljudmi, pridobljenimi dodatno tj. ali na dodatnih izobraževanjih, pri delu z ljudmi, znotraj družine ali prijateljev ipd.

Trde veščine so torej tiste, ki jih pridobimo predvsem skozi izobrazbo. Sem spadajo veščine, ki jih pridobimo v šoli in tudi tiste, ki si jih kasneje pridobimo na delovnem mestu. Npr. strojnik si skozi izobraževanje in delovno prakso pridobi veščine tehničnega risanja, dela s kovinami, upravljanje strojev, projektiranje … in vse to štejemo med ti. “trde” veščine.

Ko pa je ta isti strojnik povabljen na konferenco o projektiranju in mora tam predstaviti svoje zadnje dosežke, pa mora vključiti v svoj proces tudi ti. “mehke” veščine. Primerno predstavitev projekta (javni nastop, prezentacija, …), navezovanje stikov z drugimi udeleženci (mreženje), primerno obnašanje na večerji z ostalimi udeleženci ipd.

Trde veščine vas torej spravijo v službo, mehke pa vam pomagajo ostati tam.

Več o tem, kako razviti svoje mehke veščine, si lahko preberete TUKAJ

Univerzumu (Bogu, komurkoli, v kar pač verjamete) z zastavljenim ciljem ali dejavnostjo, ki jo nameravate opraviti sporočate, da ste pripravljeni nekaj tudi zares storiti. Ter seveda posledično sprejeti tudi darove, ki iz dobro opravljenega dela izhajajo.

Potem pa ne zmorete opraviti nastopa, dvigniti slušalke in prvič poklicati stranke, se postaviti zase na sestanku ipd. Ste torej res vredni svojih ciljev, denarja, nagrade?

Zgrabite bika za roge in nehajte že jamrati!

Vprašanje:

" Pred dnevi sem se znašel v enem od velikih nakupovalnih centrov, no ja, pravzaprav sem se tam kar naenkrat znašel v nepregledni množici deklet, ki so nekoga čakale. Hitro sem izvedel, da se med nami nekje daleč spredaj na odru nahaja zvezdnik iz ene od turških nadaljevank. Ko sem opazoval dekleta okoli sebe, sem ugotovil, da to večinoma sploh niso “zmedene” najstnice, kot bi človek mogoče pričakoval. Tam so bile ženske praktično vseh starosti, izjemno veliko je bilo tudi žensk srednjih let, ki so prišle tja zaradi zvezdnika (!) in ne kot spremljevalke svojih hčera. Saj razumem najstnice … ampak, da urejene, pametne, lepe ženske srednjih let čakajo uro ali več zato, da vidijo igralca neke “žajfaste” nadaljevanke v živo? Zakaj?"  


Odgovor: 

Hehehe, saj mu kar malo zavidava, kajne? No ja, šalo na stran. Menim, da obstajajo vsaj trije razlogi, o katerih je vredno razmisliti v tej povezavi.

Prvi razlog je verjetno vpliv moči družbene potrditve. Položaj v družbi za vse nas igra precej pomembno vlogo v življenju. Trdim, da nikomur med nami ni popolnoma vseeno, kaj si drugi mislijo o nas. Iz tega lahko sklepamo, da je pozitivno mnenje drugih o nas seveda bolj zaželjeno, kot pa zavračanje. V današnjem svetu družabnih omrežij je eden od vidikov potrditve naše “vrednosti” v družbi tudi ti. všečkanje in (pozitivno) komentiranje pod fotografijami. Torej, eden od motivov čakanja na zvezdnika je tako verjetno tudi ideja iti k njemu na oder in se z njim fotografirati, nato pa to fotografijo objaviti na Facebooku in se potem sončiti v pozornosti naših prijateljev in znancev na družabnem omrežju. Slovenija ni ravno center svetovnega glamourja, zato nam takšna fotografija že vnaprej zagotavlja velik odmev.

Naslednji razlog je dejstvo, da zvezdniki skozi svoj lik pogosto tvegajo na načine, kot mi verjetno ne bi nikoli. Ob tem pa mi, kot gledalci, ves čas spremljamo tudi ozadje takšnega tveganja (povezane osebe, okolje ...). Če zdaj to povežemo z žensko srednjih let, ki ima za seboj praviloma že kar nekaj izkušenj v življenju, med njimi seveda tudi padcev in težkih trenutkov, ji takšen širši vpogled v tveganja, katera sama verjetno ni več pripravljena sprejemati, pomeni na nek način ne samo podoživljanje možnosti, temveč celo nekakšno odrešitev iz svojih pomislekov in zagat, s katerimi se sama srečuje. Če dodamo še možnost spoznati takšnega zvezdnika tudi v živo in si potrditi, da gre za (normalno) osebo, ki se, tako kot mi, srečuje tudi s popolnoma običajnimi življenjskimi izzivi to vodi v sklep, da z nami res ni nič narobe.

Kot tretji, vendar pa ne nujno tudi zadnji razlog, pa velja omeniti tudi fizično lepoto zvezdnika. Ta po starosti in sami vlogi v nadaljevanki nagovarja nekoliko starejša dekleta in ne najstnice. Na račun lepote je pogosto slišati krilatico, da je lepota v očeh opazovalca. Mogoče je res, vendar ne v celoti. Na področju neverbalne komunikacije v tej zvezi obstajajo splošne značilnosti, ki so povezane z geometrijo, simetrijo, barvami, kulturnim okoljem itd. in ki nam na tihem narekujejo odločitev, da je nekaj lepše od drugega. Omenjeni zvezdnik je zagotovo primer lepega moškega in vsi mi se, praviloma, veliko raje družimo z lepimi ljudem.

... 
​
[Odgovor na vprašanje bralca je bil pripravljen za tednik Škandal, 4. junij 2018] 

Velika poroka je za nami in Meghan in Harry sta poročena. Protokol je tekel, vreme kot po naročilu, mladoporočenca žareča, svatje zadovoljni … kaj si lahko še želimo več?
​
Dlje časa sem spremljal poroko, bolj se mi je potrjevala teza, na katero sem stavil že pred pričetkom ceremonije. Gre za zaljubljen par, ki ob vsem pompu in hrupu okoli njiju, kjerkoli se že pojavita v javnosti, uspe ohraniti zelo visoko stopnjo zasebnosti in dobrega medsebojnega počutja.

Res pa je prišlo do nekaterih vidikov, na katere velja opozoriti tudi zato, da se lahko iz tega kaj naučimo.

1. Očesni stik

Med mladoporočencema je bilo opaziti izjemno veliko očesnih stikov. To je sicer normalno na "običajnih" porokah, na takšnih, kjer pa strogi protokol narekuje časovnico itd., pa niti ne. Mogoče je tudi zato Harry na trenutke deloval, kot da išče oporo v svoji nevesti, Meghan pa je, nasprotno, ves čas delovala zelo suvereno in trenutku primerno.


2. Dotikanje
Tako kot pri očesnem stiku, se je zgodba ponavljala tudi pri dotikanju z rokami.

Samozavest je psihološki konstrukt, ki se razvija glede na dejavnost ali okoliščine, s katerimi imamo opravka.

Kot primer lahko vzamemo učenje vožnje avtomobila. Ko začenjamo z učenjem, je naše znanje majhno, izkušenj praktično nimamo, tveganje, da bo na cesti šlo kaj narobe, pa zelo veliko. Naša stopnja zdrave samozavesti je na tej (začetni) stopnji razumljivo zelo majhna.

Ko pa opravi teoretični del tečaja in začnemo s praktičnimi vožnjami ter si tako začnemo pridobivati izkušnje, naša samozavest raste.

Sčasoma nimamo več nobenih pomislekov ali strahu pred prometom in se brez težav odpravimo tudi v prometna središča, kamor si na začetku ne bi upali niti v sanjah.

Srečno!

PS:
- O delavnici: Ljubezen, govorica telesa in zapeljevanje (TUKAJ)
- O delavnici: Kako človeka pravilno prebrati in mu prodati karkoli (TUKAJ)
- O programu Delta Life Coach in pogojih za vpis: (TUKAJ)

Dilema, s katero se ukvarjate, je danes pogostejša, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Sam sem res pristaš ti. stare dunajske šole, ki prisega na moško iniciativo, vendar pa se vseeno zavedajmo, da smo leta 2018 in da so določene norme v stikih med moškim in žensko vseeno že preteklost.
​
Znanstvene raziskave pravijo, da ženska odda 15 do 18 neverbalnih signalov, preden jih moški zazna kot povabilo v igro zapeljevanja. Moški smo torej precej manj dovzetni za subtilne signale zapeljevanja, kot pa ste zanje dovzetne ženske. Če k temu prištejemo še virtualno odtujenost, ki jo v razvoj odnosov danes vnašajo družabna omrežja, ste na dobri poti, da brez vaše iniciative res ne bo nič.

Vseeno pa nikar ne odkorakajte naravnost k njemu in ga ne vprašajte, kaj hudiča se gre, da ne pride do vas in vam plača pijačo. Verjetno boste videli samo še pete, ko bo pobegnil skozi vrata. Če pustiva šalo ob strani, je res najbolje, da se usmerite v ustvarjanje priložnosti za stik.
Najprej pozorno spremljajte njegovo govorico telesa. Če ste mu všeč, bo poskušal zavzeti takšen položaj, da ga boste lahko res dobro opazili. Rinil bo v središče vašega polja pogledov, postal bo nekoliko glasnejši in poizkušal bo pritegniti vašo pozornost (z glasom, gibanjem ipd.).

Če boste opazili kaj od omenjenega, pojdite v akcijo in bodite proaktivni. Ko on npr. stopi k točilnemu pultu, stopite tudi vi in spregovorite kaj npr. o vročini v lokalu, koncu službe, pričakovanju vikenda ipd. Ko gre mimo vas, se naredite nekoliko nerodni, da vam bo moral kaj pomagati ali pa vas bo vsaj “prisiljen” ogovoriti. Ste prepričani, da v lokalu ni nikogar, ki vaju oba pozna? Izkoristite takšno osebo, da vaju seznani. Kakorkoli, bodite kreativni, predvsem pa žensko pretkani, pa vas nihče ne bo označil za kaj neprimernega. Če se bo odzval na ponujeno “naključno” priložnost, ste na dobri poti.

Vseeno pa upoštevajte tudi možnost, da ste mu sicer všeč, vseeno pa mu ni do stika z vami. Da mogoče kje drugje na vas čaka kdo pogumnejši, predvsem pa bolj zainteresiran za vas kot je ta, na kogar se nanaša vaše vprašanje. Saj veste, če si nečesa res želimo, najdemo tudi pot, če ne, pa izgovor.

Srečno!

PS: Članek je bil pripravljen za tednik Škandal24, 14. 5. 2018

Na vabilo časopisne hiše Delo sem 8.5.2018 komentiral predvolilno soočenje na TV Slovenija. 

PS: Več o delavnici Samozavestno javno nastopanje TUKAJ

V torek, 17.4.2018, smo bili priča res izjemnemu dogodku. Srečali smo se s pojmom samozavesti, dobrimi praksami njenega razvoja in konkretnimi nasveti, kako spoznanja učinkovito uporabljati v svojem življenju. ​

Strokovnjak za govorico telesa, Edvard Kadič, je razkril sveto trojico telesne govorice. Na prvem mestu je dober očesni stik, saj so oči ogledalo naše duše. »Oči vam bodo sporočile, da ste tukaj in zdaj, in predvsem, da imate to pravico, ki nam je bila dana z našim rojstvom. Drugi element je nasmešek, kar potrjuje dejstvo, da se raje družimo z veselimi, pozitivnimi ljudmi. Sveti duh v tej trojici pa je telesna drža. Samozavest je, ko se oseba prosto giblje v svojem telesu,« je skrivnosti telesne govorice razkril Kadič, ki sicer vodi tudi Delta Life Coaching Akademijo. Pravi še, da samozavestna oseba nima potreb po agresiji, ima empatijo in je sposobna stopiti v čevlje sočloveka. »Iskreno samozavestna oseba je preprosta, jasna in enostavna,« je poudaril Kadič in dodal, da lažna oziroma zaigrana samozavest sicer na kratki rok deluje, dolgoročno pa ne. »Slej ko prej se namreč zavemo, da lahko prevaramo vse razen enega – samega sebe,« je zaključil Kadič.

Svoje nepogrešljive nasvete za razvijanje samozavesti so v predavanjih razkrili še strokovnjakinja za piar mag. Andreja Jernejčič, režiser, igralec in humorist Boris Kobal, ter pevka in solistka Jadranka Juras. Vsi so izpostavili neprijetne izkušnje iz mladosti, ki so močno vplivale na njihovo dojemanje javnega nastopanja ali javne izpostavljeni. Strinjajo se, da imajo prav zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, mnogi ljudje še danes težave s samozavestjo. Predavatelji pa so si bili vsi enotni v tem, da je samozavest kot mišica – bolj jo treniraš, močnejša je. Mag. Andreja Jernejčič se kot uspešna poslovna ženska srečuje z ostalimi uspešnimi podjetnicami na vodilnih položajih in večina od njih, ko se izpostavijo javnosti, hitro dobijo hladen tuš in vrsto opazk. »Vendar takrat jim svetujem, naj se ne ustrašijo, naj se ne ustavijo. Če boste živeli svoje sanje, boste bolj samozavestni,« je vodilo, ki se ga drži tudi strokovnjakinja na področju piara in javnega nastopanja. Osebne izkušnje z razvijanjem samozavesti je delila tudi, v prvi vrsti operna pevka, Jadranka Juras, ki je v precej zahtevnem in krutem svetu opere doživela že mnogo zavrnitev. »Negativni odgovori in zavrnitve iz opernih hiš, ki običajno temeljijo na obrazložitvi, da z mojo tehniko petja in interpretacijo ni sicer nič narobe, da pa sem prestara, preveč prijateljska in premalo diva, me naredijo le še močnejšo,« je dejala odlična vokalistka, ki si z glasbo in petjem krepi svojo samozavest. »Če veš, da v življenju počneš tisto, kar te izpopolnjuje, takrat ne moreš nehati sanjati in živeti svojih sanj,« je še povedala pevka, pri tem pa izpostavila, da moraš v prvi vrsti do potankosti poznati svoj glas – svoj inštrument, kar pa pomeni ure in ure večletnega učenja in dela.

V svojem delu prav tako uživa režiser, igralec in humorist Boris Kobal, ki ima na samozavest svojstven pogled. Loči več vrst. Na predavanju je predstavil tri vidike samozavesti. Sprva se je dotaknil narodne samozavesti, saj se je kot Slovenec rojen v Trstu dobršen del svojega življenja spopadal z njo. »Druga oblika samozavesti je samozavest nastopa na gledališkem odru in tretja politična satira, kar tudi sam počnem. Satira vedno pomeni osebno stališče in pri tem seveda vprašanje avtorjeve samozavesti,« je povedal Kobal.

Na konferenci, ki je potekala v organizaciji Zavoda za napredne študije Delta, so svoj pogled na samozavest, dojemanje samega sebe in predanost trenutku ter svojemu delu, ki ga opravljajo, predstavili še igralka in televizijska voditeljica Zvezdana Mlakar, ustanovitelj Podjetniškega centra Pegasus dr. Robert Ličen, televizijska voditeljica Nuša Lesar, direktor portala Ona-on.com Luka Kogovšek, ter glavni trener Taekwondo kluba Red Power Maribor Kristijan Kovačič. Dr. Robert Ličen je prepričan, da je samozavest v prvi vrsti povezana s samopodobo in če je človek pretirano samozavesten, potem nekaj skriva. Nuša Lesar je bila dovolj samozavestna, da je pri 22-ih letih začela voditi informativno oddajo, zaveda pa se, da je pred njo še dolga pot nenehnega učenja in pridobivanja znanja, s katerim, kot pravi sama, gradi svojo samozavest. Tudi televizijska voditeljica Zvezdana Mlakar je delila svoj pogled na samozavest, ki zanjo pomeni, »da si upam pokazati svojo ranljivost, svojo nepopolnost, da se pokažem, ko sem na kolenih. Srečujem vedno več ljudi, ki jih zanima veselje, radost, sreča, avtentičnost, unikatnost. In to zame pomeni pravo samozavest.« Da smo lahko po padcih samo še močnejši, se je strinjal tudi Kristijan Kovačič, ki je kot trener taekwondoja doživel poškodbo kolena. Luka Kogovšek pa je izpostavil, da smo Slovenci nekoliko bolj introvertirani narod. V povezavi s samozavestjo posameznika pa je izpostavil tudi fenomen osamljenosti, ki v današnjem svetu postaja velik problem.
Voditeljica prireditve je bila Jasmina Spahalić. Dogodek je sklenil izvrsten pianist Uroš Perić.

​Galerija:

Dejstvo je, da je v raziskavah o lastnostih, ki si jih med zapeljevanjem najbolj želimo pri potencialnih partnerjih, samozavest praviloma na enem od vodilnih mest. Seveda pa se je treba vprašati, zakaj je tako in zakaj je prav samozavest tista, ki nam tako hitro zmehča kolena, ko smo v družbi takšnih ljudi. 

ZAKAJ TOREJ?

​1. Če ti ne maraš sebe … zakaj bi te maral/-a jaz?
Samozavest kaže na višjo stopnjo zavedanja o sebi in s tem tudi na več ljubezni do sebe. Ljudje že na daleč vidimo, da je samozavestni ženski ali moškemu mar zase in iz tega sklepamo, da mu oz. ji bo mar tudi za nas, če se bomo zbližali tudi intimno. Da jim bo mar, da bo v postelji lepo tudi nam.

2. Če ti ne verjameš vase … zakaj bi ti verjel/-a jaz?
V prodaji je znano, da težko prodaš karkoli, če ne verjameš v svoj izdelek. Torej, če sam ne verjameš vase in v svoje sposobnosti, ti tudi drugi ne bodo verjeli. Iti v posteljo z nekom, ki najprej zahteva ugasnjeno luč, nato pa ne da nič od sebe in zgolj čaka, kaj se mu bo zgodilo, ni ravno preveč prijetno. Če partnerja ob tem še ves čas sprašuje ali je vse v redu in kako naj se obrne, je razmislek o pobegu iz postelje kaj hitro v ospredju.

3. Če ti vse vidiš grdo … zakaj bi te jaz videl/-a lepo?
Samozavestni ljudje razmišljajo pozitivno. Zavedajo se, da je življenje sestavljeno tako iz pozitivnih kot tudi negativnih trenutkov. Sami so se odločili, da bodo razmišljali o lepih stvareh in s takšno naravnanostjo pomagali tudi drugim, da bo njihovo življenje lepše. Zavedajo se, da gre v postelji lahko tudi marsikaj narobe in da to ne bo pokvarilo lepih trenutkov ne njim in ne partnerju ali partnerici z njo ali z njim.

4. Če ti ne veš kam … zakaj bi ti sledil/a jaz?
Ljudje se radi družimo z ljudmi, ki vedo kaj želijo. Težko bomo sledili osebi, ki sama ne ve kaj hoče in kam želi iti. V družbi takšnih ljudi nas postane strah, saj takšno beganje v vse smeri pomeni veliko verjetnost, da bo slej ko prej šlo tudi marsikaj narobe. Samozavestna oseba jasno izraža namero ali želi le na hitro v posteljo ali pa si želi poroke.

5. Če kompliciraš ti … zakaj bi si življenje kompliciral/a tudi jaz?
Samozavestni ljudje so enostavni. To ne pomeni, da je z njimi življenje vedno lahko. Res pa ves čas vemo, kaj želijo. To povedo naravnost in tako se tudi obnašajo. Jasno izrazijo kaj jim je v postelji všeč in kaj ne, hkrati pa tudi ne komplicirajo za vsako malenkost, če se zgodi kaj, kar jim ni posebej všeč.  

Srečno!

PS: Članek je bil prvotno pripravljen za tednik Škandal, objavljeno 9. 4. 2018

V tedniku Demokracija so 29. 3. 2018 predstavili mojo zgodbo. Kdaj, zakaj in kako sem zaplaval v te vode ... in zakaj so te tematike tako pomembne za vse nas. Vabljeni k branju.

V tedniku Story (29. 3. 2018) kratek intervju o samozavesti, predvsem pa o prihajajočem dogodku Samozavest je seksi v Ljubljani, 17. 3. 2018. 
Več: TUKAJ

V voditeljico Barbaro Polutnik Brusnik sva se na Koroškem radiu, v oddaji Odstiranja tokrat pogovarjala o samozavesti, samozavestni govorici telesa in na splošno o zmagovalni naravnanosti. Prijetno poslušanje. :)

Z Urško Pirš sva se tokrat pogovarjala o samozavest, govorici telesa, predvsem pa o prihajajojčem dogodku Samozavest je seksi v Ljubljani, 17. 4. 2018 v dvorani SMELT.
... od 7:50 minute dalje
​... več o dogodku: Samozavest je seksi (klikni)

Včeraj je s položaja predsednika vlade odstopil Miro Cerar. Tako je postal že tretji premier v zgodovini neodvisne Slovenije, ki je odstopil. Pred njim sta to storila Janez Drnovšek in Alenka Bratušek.

​Kot človek, ki se profesionalno ukvarja z nastopanjem v javnosti, sem z velikim zanimanjem spremljal njegov nastop, ko je javnosti sporočil svojo odločitev. (Posnetek izjave ... tukaj)

Nastop je bil, tehnično gledano, brezhiben. Odlična izgradnja konteksta v uvodnem delu, dobro izpeljan lok zgodbe z viškom v stavku z odstopno izjavo, nato pa prehod v zaključek, kjer pride do obračuna s koalicijskimi partnerji in s tem do nastavka za pot v volilno tekmo.

Pri dobro izpeljanem nastopu takšne vrste (tiskovna konferenca, izjava za javnost), gre za ustrezno pripravljeno besedilo, ki je izrečeno s pravimi čustvi in s tem posledično podprto s pravo govorico telesa ter primernim glasom.

V uvodnem delu nastopa nas Cerar vpelje v problematiko skozi izpostavljanje svojih prednosti ter krivde drugih, nagovor pa ustrezno podpre z ogorčenjem, ki ga črpa iz nastale situacije. Nagovor se čustveno stopnjuje in doseže višek v trenutku, ko izjavi, da podaja odstopno izjavo. Sledi daljši premor, kjer se oddahne in tako sporoči svojo razbremenitev izpod bremena, ki ga je nosil kot predsednik vlade, predvsem glede usklajevanja s partnerji.  Nato preide v zaključni del, kjer pa obračuna s koalicijskimi partnerji in nam tako sporoča, da tudi uradno, razbremenjen odgovornosti vodenja vlade in s tem dogovorov, vstopa v volilno tekmo.

Govorica telesa je vseskozi dobro podpirala besedni del, glasovno pa se je potrudil, da je bil glas krepkejši, kot je običajno. Tako je ujel odločnost, ki jo potrebuje za dobro predstavo pred volilvci v prihajajoči volilni tekmu ter jezo, ki naj bi ga navdajala ob razvoju dogodkov, ki naj bi vodili k njegovem odstopu.
​
Skrben pregled govorice telesa posameznih delov nastopa sicer kaže na nekoliko višjo stopnjo frustracije pri posameznih trditvah, s katerimi se verjetno ne strinja najbolj (predvsem grizenje ustnic, popravljanje frizure, pogledovanje k zapiskom, zatrjevanje z dlanjo), vendar ne toliko, da bi se karkoli lahko pri tej izjavi obrnilo proti njemu. 

Šlo je torej za skrbo pripravljen, predvsem pa dobro izpeljan nastop. V politiki je pač vsak dogodek le priložnost za utrjevanje položaja in pridobivanje prednosti na političnem parketu.

Nauk spremljanja tega nastopa je zagotovo to, da je uspeh le redko posledica naključja. Predvsem pa, da se splača veščine nastopanja v javnosti jemati še kako resno.

Miro Cerar se tega očitno še kako dobro zaveda. 


Edvard Kadič

PS: Za več informacij o prihodnjem tečaju "Samozavestno javno nastopanje" kliknite TUKAJ 

V reviji Zarja (13.3.2018) o tem, kako je danes biti moški.

​Ni lahko ... ni pa tudi tako težko. ;) 

Spregovorila sva tudi o javnem nastopanju, prihajajočem dogodku Samozavest je seksi! v Ljubljani in še o marsičem. Bilo je res zelo prijetno in zanimivo. Posnetek celotne oddaje (razdeljen na sedem enot) je na voljo za poslušanje tukaj:

Več ali manj gre namreč za prežvečene arhetipske zgodbe, ki jih komaj polnoletne bloggerke na "trendy" portalih, za en evro na tipkano stran, enkrat oblačijo v izjemno Maggy iz Illinoisa (kdo-in-od-kod?), drugič pa v 23 uspešnih marelic iz Južne Floride, ki so vsaka zase izpeljale "neverjeten življenjski preobrat".

Resnici na ljubo, ko iz omenjenih zgodbic otresete kup pridevnikov in visoko zvenečih besed, dobite le nekaj solz, vzdihovanja in poceni čustvene navezave na "izjemno življenjsko zgodbo" novodobne Pepelke, ki se je pogumno izvila iz zatiranja in smradu pepela, ki ji ga je na predpražnik njenega življenja nasul, po možnosti kar ... moški.

Na področju osebnostnega razvoja je že desetletja znana "modrost", da denar narediš najlažje tako, da s svojimi seminarji naslavljaš ženske. Joga ušes, ženstveno meditiranje o koreninicah dreves ... ni važno, le da je pod oznako prebujanja ženstvenosti in ženske energije.

Če v okviru osebnostnega razvoja naslavljaš namreč moške, preprosto nihče ne pride. Ženske tako ali tako ne, moški pa še manj. Saj veste, po moško pač le spiješ pivo ali pof* kakšno češpljo, pa je osebnostni razvoj zagotovljen.

V korak s takšnim pristopom sodi tudi nagovarjanje žensk k prevzemanju moške vloge. Trend, ki se je razvil v zadnjih letih in ki doživlja svoj vrhunec na družabnih omrežjih prav skozi nekritično deljene pogrošnih besedil o tem, kako lahko za vse poskrbi kar ona sama. Ko spremljam ves ta trud za všečke na takšen način, se večkrat vprašam, kaj je pravzaprav narobe s tem, da je moški - moški in ženska - ženska?

Vse skupaj me spominja na idejo, s katero nas je uspešno posilila kozmetična industrija, da je vsak naravni človeški vonj pravzaprav smrad, in ga je nujno potrebno prekriti z raznimi dezodoranti in parfumi. Kakšen moški pa si, če ne uporabljaš ...?

Poženščenost slovenskih moških tako danes postaja vedno bolj pereč problem. Ne dolgo nazaj mi je prijateljica poslala celo besedilo, v katerem se pisec ženskam opravičuje (!) za vse gorje (!), ki smo ga ženskam baje skozi zgodovino zakrivili moški.

Saj načeloma bi to neumnost preskočil, rekel hvala in jo tudi pozabil, ko pa sem si ogledal, kolikokrat je bilo to besedilo deljeno po omrežjih, me je skoraj zadela kap. Tega, da so ga delile povečini zgolj ženske, verjetno ni potrebno poudarjati prav posebej.

Priznam da me malo moti, da se prej omenjeni mamin sinko, v svoji notranji bitki za osvoboditev izpod maminega predpasnika javno izpoveduje in opravičuje ženskam v mojem imenu. Česa drugega, kot kakšno leto vojaškega škornja, si v mojih očeh sploh ne zasluži. Naj bo raje dober moški, predvsem pa človek in bo kar hitro vse v redu.

Žal pa v Sloveniji res ni prav veliko dobrih zgledov. Balkansko moško napihovanje po Sloveniji ne deluje, pijančevanje tudi ne, akcijski filmi s pištolami za pasom in nekakšno nadvlado nad vsem kar leze tudi ne, Instagram fotografije sanjskega življenjskega sloga, ki je tako ali tako nedosegljiv, tudi ne, uspehi naših športnikov pa tudi ne morejo biti prav dolgo obliž za vse kar po dolgem in počez.

Zanimivo, da se mi prav vsakič, ko na Facebooku objavim vpis v (novo) skupino "Alfa moški", pod takšno objavo nabere kup ostrih komentarjev. Saj razumem, da je tema žgečkljiva in vesel sem, da kdo to sploh prebere. Vseeno pa je pri tem samo po sebi dovolj zgovorno dejstvo, da so komentarji moških praviloma žaljivo pljuvanje po takšnih srečanjih, komentarji žensk pa zahvale, ker se hvalabogu kdo sploh ukvarja s čim takšnim tudi pri nas.

Če je oče v gostilni ali pa ga sploh ni nikjer, fanta pa vzgaja ženska sama, bo pač postal poženščen fant. Postal bo fant, ki se obnaša in razmišlja tako, kot je njegova mama mislila, da naj bi se obnašal in razmišljal kot fant. Kaj pa naj postane?

Biti moški v današnjem svetu ni tako lahko, kot se zdi. Ni pa tudi tako težko. Predvsem mislim, da bo brez pravega preboja na področju osebnostnega razvoja tudi za moške, vedno težje. Dobrih mentorjev in zgledov že zdaj primanjkuje, pa tudi vsak ni dober za vsakogar.

Osebnostni razvoj ni nekaj, kar bi bilo rezervirano zgolj za ženske. Šport, pivo, ženske in avtomobili so lahko čisto dober okvir tematik za moške debate, vseeno pa bo glede na trend potrebno storiti tudi nekaj več.

Mogoče za začetek stopiti v stik s kom, ki se s tem ukvarja in stopiti korak ven iz svoje cone udobja?

Za začetek bo že pol koraka čisto dovolj.

Srečno!

PS: Tekst je bil napisan za Playboy.si  TUKAJ

PS PS: Več o skupinah Alfa moški TUKAJ

Tednik Reporter, 19. 2. 2018: " ... Kadič se nekoliko strinja o podobnosti obnašanja Šarca in Drnovška: Šarec je kot tip politika nekoliko bolj zadržan pri nastopanju, pri izjavah dovolj premišljen in politično korekten, pri obnašanju med ljudmi pa tudi nekako slovensko tog, včasih celo malo štorast. ... "

Srečanje dveh, ki se poznata že dolgo. (Nova, 5. 2. 2018)