Pred nami so lokalne volitve in veliko kandidatov, ki so za svojo izvolitev pripravljeni obljubiti in narediti marsikaj. Slast vladanja in pogled z najvišjega stolčka družbene hierarhije, je včasih tako mamljiv, da se v vsej vnemi kaj hitro lahko pripetijo tudi manjši (ali večji) spodrsljaji. 

Takšen "spodrsljaj" se je tokrat zgodil tudi Fištravcu pri fotografijah. Dlje, ko sem gledal zgornjo fotografijo, manj mi je bilo jasno, kaj je Fištravec s to fotografijo sploh želel sporočiti volivcem. 

" Pri pogledu na fotografije lahko takoj opazimo, da s Fištravcem "nekaj ni v redu". Milo rečeno. Znašel se je v družbi krepkih fantov, pravih mačotov, ki se temu primerno tudi razkazujejo. Pri njih opazimo ali visoko dvignjene "kaj mi pa moreš" brade in poglede z viška ali pa spuščene brade ter pogled izpod čela, ki nakazuje na ocenjevanje nasprotnika in pripravo na boj.

Fištravec pa stoji tam med njimi kot kakšen fantek iz njihovega bloka, ki se je nekako zrinil med njih, saj potrebuje zaščito pred mulci iz sosednje ulice.

S svojo bočno postavitvijo med njimi, prosečim pogledom in rahlim nagibom glave sporoča: "Imejte me radi, prosim, naredim vse, samo volite zame. " Vse prej kot nekdo, ki je sposoben samozavestno in demokratično upravljati s tako čudovitim in raznolikim mestom, kot je prav mesto Maribor.

Edvard Kadič za Svet 24, dne 6. 11. 2018  "

Prekrižane roke na prsih so eden od najpogosteje napačno razumljenih signalov govorice telesa. Ljudje namreč takšno držo telesa poenostavljeno razumejo, da je oseba zaprta in negativno naravnana do njih.
​Vendar pa je takšno poenostavljanje lahko hitro napačno.

Roke lahko na prsih križamo zaradi različnih razlogov.

Eden od njih je zagotovo tudi potreba po varnosti. Torej, ko želimo zaščititi svoje telo, spredaj prekrižamo roke. Na takšen način ev. nevarnosti otežimo dostop do vitalnih delov telesa in se zato počutimo varneje, udobneje v dani situaciji. To storimo seveda takrat, ko nam v sogovornikovi družbi ni prijetno, se ne strinjamo s slišanimi idejami ali pa smo v splošnem negativno naravnani do sogovornika. 

Ni pa nujno, da se počutimo slabo oz. ogroženo, da bi se naše roke znašle prekrižane na naših prsih. Kaj pa če je v prostoru hladno? Seveda bomo skušali zadržati toploto telesa tudi na takšen način.

Kaj pa na predavanjih ali prireditvah? Ljudje v prvih vrstah pogosto zavzamejo takšno držo, saj nimajo prav nobene ovire pred seboj in skušajo ta manjko nadomestiti z "oviro" z rokami. V ostalih vrstah je to lažje, saj je vedno nekdo pred teboj. Se obiskovalci počutijo ogrožene ali pa so negativno nastrojeni do nastopajočih? Praviloma ne oz. vsaj ne pretirano. Gre zgolj za občutek velike izpostavljenosti, ki ga navidezno zmanjšamo z zavzetjem takšne drže. Ko se delavnica, predavanje ali nastop na odru prične, se večina teh prekrižanih rok tudi razklene.

Podobno je tudi v primeru, ko predavanje, nastop ali zgolj pogovor dolgo traja. Ljudje prekrižamo roke na prsih s precej bolj običajnim razlogom in sicer zato, da roke lahko počivajo. 

Področje govorice telesa je zelo široko, vendar z redno analizo in urjenjem lahko postanemo odlični strokovnjaki za branje govorice telesa, ki nam lahko pomaga pri ustvarjanju novih poslovnih odnosov, zasebnih stikov in drugje.

Pomembno je vedeti, da drža telesa pomeni tako trenutno stanje telesa kot tudi njegovo premikanje v času. Sposobnost razumevanja govorice  telesa drugih ljudi je izjemen vir informacij, saj človek večino neverbalnih informacij oddaja podzavestno. Tako lahko bolje oz.  v celoti razumemo sogovornikove misli in občutja.

Srečno!
​
PS: V Zavodu Delta svetujemo posameznikom in javnim osebam.
PSPS: Kmalu bomo tudi »razbijali« tabuje govorice telesa v hotelu City, 24. novembra 2018, ob 17. uri. Pridružite se nam. Klikni TUKAJ

Velikokrat slišim, da je o govorici telesa že vse znano. Pa je res tako?
​
Ko se znajdete na razgovoru za službo, pred dekletom, fantom ali pa na odru, je govorica telesa zelo pomembna. Skozi njo ustvarjamo prvi vtis, ljudje preko nje sodijo o naši avtentičnosti in se na njeni podlagi odločajo o odnosu z nami tudi v bodoče. Dejstvo je, da ima neverbalna komunikacija zelo veliko vlogo pri komunikaciji in naše telo nas lahko hitro »izda«.

Kaj je tisto, kar NUJNO potrebujemo vsi v življenju, če si RES želimo uspeti?

​Več TUKAJ

Včasih se nam mudi, včasih pa preprosto nimamo živcev, da bi se v miru in počasi gibali po ulici ali skozi množico. V takšnih primerih je dobro poznati neverbalen trik, kako se vedno lahko hitreje in bolj učinkovito gibljemo skozi množico.

Vpisujemo v različne tečaje za boljše delo z ljudmi in sicer:
- Delta Life Coaching I., za vse, ki vas zanima osebnostni razvoj ali delo v tej kategoriji
- Soft skills, mehke vešline dela z ljudmi

Naši odnosi s prijatelji so pogosto precej delikatna tema, ko želimo vpeljati resne spremembe v življenju. So res vsi PRAVI prijatelji?

Tečaji za boljše delo z ljudmi: 
- Mehke veščine dela z ljudmi, klikni TUKAJ
- Delta Life Coaching I., klikni TUKAJ

O komunikaciji pogosto menimo, da vemo veliko. Pa vendar ... kaj obsega, kako jo delimo ...?

Za več o programih Delta Akademije kliknite TUKAJ

Med včerajšnjo četrtfinalno tekmo med Rusijo in Hrvaško sem neskončno užival v prizorih, ko sta si na vip tribuni hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarovič in ruski predsednik Dimitrij Medvedjev izmenjevala čestitke. Oba imenovana imata dober smisel za humor in sta se več kot očitno ob tem tudi prijetno zabavala.   

Hrvaška predsednica, ki je na tekmo prišla oblečena v nacionalne rdeče bele “kockice”, je na vip tribuni izstopala kot kakšna plesalka sambe med pogrebci in tako v celoti izkoristila trenutek, ki se ji je za promocijo države (in sebe!) ponudil pred celotnim svetovnim avditorijem.  Je mogoče kdo ni opazil?

Vseeno pa je s stališča sporočilnosti govorice telesa takšna oprava več kot pomembna, saj so oblačila sestavni del neverbalne komunikacije. 
Poglejmo si te "kockice" torej nekoliko širše. Govorica telesa je namreč zgolj odraz stanja v človekovem polju emocij, tokrat v nacionalnem polju čustev.

Ko na Hrvaškem zvečer vidiš tridesetletnike v kockastih majicah, ko na pol pijani nekje na rivi glasno razpravljajo o tekočih zadevah, se ti to zdi še kar normalno. Kljub temu, da tiste dni v igri ni prav nobena hrvaška reprezentanca, ne v nogometu, ne v košarki in ne v nacionalno obskurnem kriketu. Vseeno pa se te zjutraj dotakne, ko v trgovini vidiš še ne leto dni starega otroka, oblečenega v kockasti body ali nekoliko kasneje, na plaži, tri leta staro deklico, ko v kockastih kopalkah z dedom nabira školjke.

Najprej jih verjetno označiš kar za fanatike in nato hitro dodaš, da ti svojega otroka že ne boš oblačil v zeleno belo modre odtenke slovenskih reprezentačnih barv. V adidasove tri črtice ja, v nike kljukico ja, v Desigual zmešnjavo barv ja, slovenske reprezentančne barve … ne.  
Kam pa pridemo s to maškerado?

Mislim, da hrvatom mnogi, slovenci pa še posebej, tako ali drugače zavidajo njihovo kockasto domoljubje. Gre namreč za res enostaven, a izjemno močan način nacionalne prepoznavnosti, ki ima korenine v sami biti hrvaške zavesti. Tam, od koder se črpa nacionalna moč, ki z lahkoto presega npr. trenutno precej izpostavljen strah pred migranti. Sporočilo, na čigavem teritoriju se nahajate, je več kot očitno in nihče, ne politiki, ne športniki in ne tujci niso toliko nori, da bi kakorkoli posegli v to (osje) gnezdo.

Kljub temu, da bi si sicer želel, da bi hrvaško predsednico Kolindo zaneslo in bi si po zmagi nad Rusijo v navijaškem žaru slekla tudi majico, tega verjetno (žal) ne bom doživel. Ona zgolj zastopa hrvaško državo in jo na mednarodnem parketu temu primerno tudi promovira. 

Ker gojim močna čustva do svoje države Slovenije pa ob tem držim pesti, da bom tudi v Sloveniji večkrat doživel uporabo triglava ali reprezentačne kombinacije barv tudi izven športne dvorane ali stadiona. 

Seveda, če se po slovensko najprej uspemo dogovoriti, kaj je naše, kaj njihovo in kdo od večnih metuzalemov, ki vedrijo in oblačijo na slovenskem nebu nacionalnih interesov, bo od tega dovolj imel. Kaj bo ostalo Sloveniji na dolgi rok, očitno za odločevalce pri koritu ni tako pomebno. 

Zato Hrvaški čestitke za prepoznavno nogometno zmago nad Rusijo, Sloveniji, moji deželi, pa vso srečo tako pri nogometu v prihodnje, kot seveda pri čim bolj prepoznavni nacionalni identiteti in čustvih, ki vse to spremljajo in se odražajo tudi skozi nacionalna neverbalna sporočila oz. govorico telesa naroda.

Srečno.

PS: Trenutno vpisujemo v 
- tečaj mehkih veščin dela z ljudmi, začetek September 2018)
- šolo za life coaching (Delta Life Coaching I.), začetek Oktober 2018 

Kaj se lahko o ciljih naučimo med igro golfa?

Pridružite se mi:
- Delta Life Coaching (klikni)
- Soft skills, razvoj mehkih veščin dela z ljudmi (klikni)

Ne spreglejte ... in ne delajte tega. 

Pripravljate se tedne in tedne, pilite svojo prezentacijo, vadite pred ogledalom, meditirate, vizualizirate, potem pa pride veliki dan, stopite na oder in ... BONK. 

Pridružite se mi na tečaju razvoja mehkih veščin dela z ljudmi: TUKAJ

Mehke veščine (angl. Soft Skills) postajajo vedno bolj popularen pojem. Vedno več ponudnikov govori o njih, nudi razne tečaje na to temo in si poizkuša odrezati svoj kos kruha na trgu razvoja osebnih kompetenc.

Za kaj pravzaprav gre? Kaj so “trde” in kaj so “mehke” veščine?

​Razliko med mehkimi in trdimi veščinah še najlažje razumemo skozi razliko med znanji, pridobljenimi v formalnem izobraževalnem sistemu in znanji za delo z ljudmi, pridobljenimi dodatno tj. ali na dodatnih izobraževanjih, pri delu z ljudmi, znotraj družine ali prijateljev ipd.

Trde veščine so torej tiste, ki jih pridobimo predvsem skozi izobrazbo. Sem spadajo veščine, ki jih pridobimo v šoli in tudi tiste, ki si jih kasneje pridobimo na delovnem mestu. Npr. strojnik si skozi izobraževanje in delovno prakso pridobi veščine tehničnega risanja, dela s kovinami, upravljanje strojev, projektiranje … in vse to štejemo med ti. “trde” veščine.

Ko pa je ta isti strojnik povabljen na konferenco o projektiranju in mora tam predstaviti svoje zadnje dosežke, pa mora vključiti v svoj proces tudi ti. “mehke” veščine. Primerno predstavitev projekta (javni nastop, prezentacija, …), navezovanje stikov z drugimi udeleženci (mreženje), primerno obnašanje na večerji z ostalimi udeleženci ipd.

Trde veščine vas torej spravijo v službo, mehke pa vam pomagajo ostati tam.

Več o tem, kako razviti svoje mehke veščine, si lahko preberete TUKAJ

Univerzumu (Bogu, komurkoli, v kar pač verjamete) z zastavljenim ciljem ali dejavnostjo, ki jo nameravate opraviti sporočate, da ste pripravljeni nekaj tudi zares storiti. Ter seveda posledično sprejeti tudi darove, ki iz dobro opravljenega dela izhajajo.

Potem pa ne zmorete opraviti nastopa, dvigniti slušalke in prvič poklicati stranke, se postaviti zase na sestanku ipd. Ste torej res vredni svojih ciljev, denarja, nagrade?

Zgrabite bika za roge in nehajte že jamrati!

Vprašanje:

" Pred dnevi sem se znašel v enem od velikih nakupovalnih centrov, no ja, pravzaprav sem se tam kar naenkrat znašel v nepregledni množici deklet, ki so nekoga čakale. Hitro sem izvedel, da se med nami nekje daleč spredaj na odru nahaja zvezdnik iz ene od turških nadaljevank. Ko sem opazoval dekleta okoli sebe, sem ugotovil, da to večinoma sploh niso “zmedene” najstnice, kot bi človek mogoče pričakoval. Tam so bile ženske praktično vseh starosti, izjemno veliko je bilo tudi žensk srednjih let, ki so prišle tja zaradi zvezdnika (!) in ne kot spremljevalke svojih hčera. Saj razumem najstnice … ampak, da urejene, pametne, lepe ženske srednjih let čakajo uro ali več zato, da vidijo igralca neke “žajfaste” nadaljevanke v živo? Zakaj?"  


Odgovor: 

Hehehe, saj mu kar malo zavidava, kajne? No ja, šalo na stran. Menim, da obstajajo vsaj trije razlogi, o katerih je vredno razmisliti v tej povezavi.

Prvi razlog je verjetno vpliv moči družbene potrditve. Položaj v družbi za vse nas igra precej pomembno vlogo v življenju. Trdim, da nikomur med nami ni popolnoma vseeno, kaj si drugi mislijo o nas. Iz tega lahko sklepamo, da je pozitivno mnenje drugih o nas seveda bolj zaželjeno, kot pa zavračanje. V današnjem svetu družabnih omrežij je eden od vidikov potrditve naše “vrednosti” v družbi tudi ti. všečkanje in (pozitivno) komentiranje pod fotografijami. Torej, eden od motivov čakanja na zvezdnika je tako verjetno tudi ideja iti k njemu na oder in se z njim fotografirati, nato pa to fotografijo objaviti na Facebooku in se potem sončiti v pozornosti naših prijateljev in znancev na družabnem omrežju. Slovenija ni ravno center svetovnega glamourja, zato nam takšna fotografija že vnaprej zagotavlja velik odmev.

Naslednji razlog je dejstvo, da zvezdniki skozi svoj lik pogosto tvegajo na načine, kot mi verjetno ne bi nikoli. Ob tem pa mi, kot gledalci, ves čas spremljamo tudi ozadje takšnega tveganja (povezane osebe, okolje ...). Če zdaj to povežemo z žensko srednjih let, ki ima za seboj praviloma že kar nekaj izkušenj v življenju, med njimi seveda tudi padcev in težkih trenutkov, ji takšen širši vpogled v tveganja, katera sama verjetno ni več pripravljena sprejemati, pomeni na nek način ne samo podoživljanje možnosti, temveč celo nekakšno odrešitev iz svojih pomislekov in zagat, s katerimi se sama srečuje. Če dodamo še možnost spoznati takšnega zvezdnika tudi v živo in si potrditi, da gre za (normalno) osebo, ki se, tako kot mi, srečuje tudi s popolnoma običajnimi življenjskimi izzivi to vodi v sklep, da z nami res ni nič narobe.

Kot tretji, vendar pa ne nujno tudi zadnji razlog, pa velja omeniti tudi fizično lepoto zvezdnika. Ta po starosti in sami vlogi v nadaljevanki nagovarja nekoliko starejša dekleta in ne najstnice. Na račun lepote je pogosto slišati krilatico, da je lepota v očeh opazovalca. Mogoče je res, vendar ne v celoti. Na področju neverbalne komunikacije v tej zvezi obstajajo splošne značilnosti, ki so povezane z geometrijo, simetrijo, barvami, kulturnim okoljem itd. in ki nam na tihem narekujejo odločitev, da je nekaj lepše od drugega. Omenjeni zvezdnik je zagotovo primer lepega moškega in vsi mi se, praviloma, veliko raje družimo z lepimi ljudem.

... 
​
[Odgovor na vprašanje bralca je bil pripravljen za tednik Škandal, 4. junij 2018] 

Velika poroka je za nami in Meghan in Harry sta poročena. Protokol je tekel, vreme kot po naročilu, mladoporočenca žareča, svatje zadovoljni … kaj si lahko še želimo več?
​
Dlje časa sem spremljal poroko, bolj se mi je potrjevala teza, na katero sem stavil že pred pričetkom ceremonije. Gre za zaljubljen par, ki ob vsem pompu in hrupu okoli njiju, kjerkoli se že pojavita v javnosti, uspe ohraniti zelo visoko stopnjo zasebnosti in dobrega medsebojnega počutja.

Res pa je prišlo do nekaterih vidikov, na katere velja opozoriti tudi zato, da se lahko iz tega kaj naučimo.

1. Očesni stik

Med mladoporočencema je bilo opaziti izjemno veliko očesnih stikov. To je sicer normalno na "običajnih" porokah, na takšnih, kjer pa strogi protokol narekuje časovnico itd., pa niti ne. Mogoče je tudi zato Harry na trenutke deloval, kot da išče oporo v svoji nevesti, Meghan pa je, nasprotno, ves čas delovala zelo suvereno in trenutku primerno.


2. Dotikanje
Tako kot pri očesnem stiku, se je zgodba ponavljala tudi pri dotikanju z rokami.

Samozavest je psihološki konstrukt, ki se razvija glede na dejavnost ali okoliščine, s katerimi imamo opravka.

Kot primer lahko vzamemo učenje vožnje avtomobila. Ko začenjamo z učenjem, je naše znanje majhno, izkušenj praktično nimamo, tveganje, da bo na cesti šlo kaj narobe, pa zelo veliko. Naša stopnja zdrave samozavesti je na tej (začetni) stopnji razumljivo zelo majhna.

Ko pa opravi teoretični del tečaja in začnemo s praktičnimi vožnjami ter si tako začnemo pridobivati izkušnje, naša samozavest raste.

Sčasoma nimamo več nobenih pomislekov ali strahu pred prometom in se brez težav odpravimo tudi v prometna središča, kamor si na začetku ne bi upali niti v sanjah.

Srečno!

PS:
- O delavnici: Ljubezen, govorica telesa in zapeljevanje (TUKAJ)
- O delavnici: Kako človeka pravilno prebrati in mu prodati karkoli (TUKAJ)
- O programu Delta Life Coach in pogojih za vpis: (TUKAJ)

Dilema, s katero se ukvarjate, je danes pogostejša, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Sam sem res pristaš ti. stare dunajske šole, ki prisega na moško iniciativo, vendar pa se vseeno zavedajmo, da smo leta 2018 in da so določene norme v stikih med moškim in žensko vseeno že preteklost.
​
Znanstvene raziskave pravijo, da ženska odda 15 do 18 neverbalnih signalov, preden jih moški zazna kot povabilo v igro zapeljevanja. Moški smo torej precej manj dovzetni za subtilne signale zapeljevanja, kot pa ste zanje dovzetne ženske. Če k temu prištejemo še virtualno odtujenost, ki jo v razvoj odnosov danes vnašajo družabna omrežja, ste na dobri poti, da brez vaše iniciative res ne bo nič.

Vseeno pa nikar ne odkorakajte naravnost k njemu in ga ne vprašajte, kaj hudiča se gre, da ne pride do vas in vam plača pijačo. Verjetno boste videli samo še pete, ko bo pobegnil skozi vrata. Če pustiva šalo ob strani, je res najbolje, da se usmerite v ustvarjanje priložnosti za stik.
Najprej pozorno spremljajte njegovo govorico telesa. Če ste mu všeč, bo poskušal zavzeti takšen položaj, da ga boste lahko res dobro opazili. Rinil bo v središče vašega polja pogledov, postal bo nekoliko glasnejši in poizkušal bo pritegniti vašo pozornost (z glasom, gibanjem ipd.).

Če boste opazili kaj od omenjenega, pojdite v akcijo in bodite proaktivni. Ko on npr. stopi k točilnemu pultu, stopite tudi vi in spregovorite kaj npr. o vročini v lokalu, koncu službe, pričakovanju vikenda ipd. Ko gre mimo vas, se naredite nekoliko nerodni, da vam bo moral kaj pomagati ali pa vas bo vsaj “prisiljen” ogovoriti. Ste prepričani, da v lokalu ni nikogar, ki vaju oba pozna? Izkoristite takšno osebo, da vaju seznani. Kakorkoli, bodite kreativni, predvsem pa žensko pretkani, pa vas nihče ne bo označil za kaj neprimernega. Če se bo odzval na ponujeno “naključno” priložnost, ste na dobri poti.

Vseeno pa upoštevajte tudi možnost, da ste mu sicer všeč, vseeno pa mu ni do stika z vami. Da mogoče kje drugje na vas čaka kdo pogumnejši, predvsem pa bolj zainteresiran za vas kot je ta, na kogar se nanaša vaše vprašanje. Saj veste, če si nečesa res želimo, najdemo tudi pot, če ne, pa izgovor.

Srečno!

PS: Članek je bil pripravljen za tednik Škandal24, 14. 5. 2018

Na vabilo časopisne hiše Delo sem 8.5.2018 komentiral predvolilno soočenje na TV Slovenija. 

PS: Več o delavnici Samozavestno javno nastopanje TUKAJ