V 28. številki Demokracije je tokrat izšel intervju z menoj. Z novinarjem sva se pogovarjala o mojem delu, samozavesti, blefiranju politikov, predsedniku vlade Marjanu Šarcu itd.
​Super izkušnja in hvala uredništvu.

Bine Volčič in Vid Valič v elementu

​Ključne besede: obraz, roke, telo, zabava, smeh, sproščenost, dramatičnost  

Glede na moje področje delovanja sem posebej pozoren na izjave tistih, ki dosegajo izjemne uspehe. Prav presunljivo je, kolikokrat je po njihovem razlog za doseganje vrhunskih uspehov samozavest: samozavestno govorjenje, samozavestno nastopanje, samozavestno obnašanje ipd.

Niste še nikoli slišali kakšnega politika, podjetnika ali vrhunskega športnika, ki je v kamero zatrjeval, da je razlog njegovih uspehov samozavest in prepričanost v zmago? ​

Pa je temu res tako? 

Partnerski odnos nas včasih osvobaja, včasih nas pa lahko tudi duši. Do neke mere se z vstopom v odnos sicer odrečemo delu svoje svobode, hkrati pa imamo svoja pričakovanja, kako naj bi se razvijala takšna skupna prihodnost.
Življenje od nas zahteva, da se naučimo postavljati tudi težka vprašanja ter razvijemo samozavest, da nanje poiščemo tudi ustrezne odgovore. V nadaljevanju si poglejmo sedem takšnih izzivov, ko bi se nam morale prižgati opozorilne luči, da se odnos ne razvija v pravo smer. 

Češarika je nekakšen fizični del tretjega očesa. Brez fizičnega »organa« pa ne moremo zaznavati celotnega polja informacij, ki nam je kot človeku na voljo.

Pomen češarike in njene oblike storža je zelo dobro poznan, še posebej se ga zavedajo duhovna izročila. Glede na to, da ima papež palico s storžem, da v Vatikanu obstaja trg s storžem, da Budi iz glave »raste« storž ..., je verjetno dovolj očitno, da ne gre zgolj za »naključje« pri upodobitvi »lepot narave«.
​
Tako imenovana »vstopna vrata« duše v telo so zelo dobro poznana, njihova uporaba pa tudi zelo dobro raziskana.

Nadaljevanje na portalu Peti svet TUKAJ

Miki nam kaže "rogove", popularno rockersko gesto, s katero sporoča, da jima z ženo po žilah teče rokerska kri in da ga "žurata na polno".
 
Vendar pa pazljivo s to gesto. Predvsem v angleško govorečem okolju (in tudi večinoma pri nas) pomeni res točno to, kar nam kaže Miki.
​
V Španiji, Grčiji in prav posebej v Italiji, pa je nikar ne kažite prehitro. Gesta se npr. pri naših zahodnih sosedih imenuje "corna" in moškemu, kateremu se jo pokaže, sporoča, da mu njegovo dekle ni zvesto.  Gre za preko 2500 let staro gesto, ki v izvornem smislu ponazarja bikove rogove, v prenesenem pa hudičeve rogove oz. nezvestobo.​

Ključne besede: geste, roke, zabava, rogovi, govorica telesa 
#govoricatelesa #rogovi #rock #gesta

[Svet24] Tokrat sem pod drobnogled vzel Predsednika RS Boruta Pahorja.
Ključne besede: rokovanje, križanje rok, Adamov list, državniška drža, umirjanje stresa ... 
​#GovoricaTelesa #javnoNastopanje

Iz lastnih izkušenj, potem ko sem slabih 40 let preživel z vsaj 20 kg preveč (BMI in podobne meritve) vem, da je vse skupaj nekoliko drugače.

​Sicer je res vsakdo med nami nekoliko poseben, v skupnem pa glede delovanja telesa ni velikih razlik. Razni preparati, super moderne diete in podobni predlogi, zagotovo imajo nekakšen domet delovanja. Žal se njihov domet večinoma konča v tvoji denarnici, redko gre tudi naprej nad špeh.

Moje opažanje glede hujšanja je, da je potrebno upoštevati predvsem:

1. da se telo hrani z mešanico različnih sestavin iz okolja, kjer živimo,

2. da mora biti poraba kalorij večja od njihovega vnosa,

3. da se špeha najhitreje znebiš tako, da zmanjšaš vnos sladkorja in ogljikovih hidratov,

4. da telovadba ni namenjena hujšanju, temveč oblikovanju telesa, zdravem razmišljanju in vitalnosti (razen kolikor vpliva na tč.2) in

5. da je potrebno piti dovolj vode. Alkohol telesu škoduje in zavira hujšanje.

 ❗️Zdaj pa še verjetno tisto najpomembnejše:

Za trajno preobrazbo (beri: adijo odvečnemu špehu za vse večne čase), je potrebno delati na sebi predvsem mentalno. Ves čas.

POMEMBNO:

Ko začneš hujšati, začneš sproščati vsa tista občutja, misli ipd., ki si jih ujela-a in NE predelal-a skozi čas ... v špeh.

Ko shujšaš nekaj kil, se razgališ tudi duševno, dotakneš se misli, občutij in vzorcev razmišljanja, ki sprožajo bolečino ... in se zrediš nazaj, če jih ne predelaš zdaj. Pa še kakšno kilo več pridobiš, da so omenjeni vzorci bolj na varnem.

Tako enostavno je to. ( Nisem pa rekel, da je lahko.)

Srečno!

PS: Predlog: Vključi se v Delta Life Coaching TUKAJ
       -  Preberi (v angl. jeziku): Članek v Forbes o hujšanju TUKAJ

Gregor Perič

Ocena nastopa: 6
V soočenje je štartal sproščeno, nadzorovano, z gibanjem rok v t. i. ravnini resnice. Skozi celoten nastop je sicer v idejah deloval konsistentno, zbrano, žal pa dlje je soočenje trajalo, bolj bledo je postajalo vse skupaj. Obramba odločitev predsednika svoje stranke Mira Cerarja kot nekdanjega predsednika vlade in nekaj očitkov Tanji Fajon in Romani Tomc, da nimata kaj veliko pokazati v obstoječih mandatih, je več ali manj vse, kar si bomo sploh zapomnili.


Zmago Jelinčič Plemeniti

Ocena nastopa: 7
Odlikuje ga preprosto, jasno in neposredno govorjenje, ki je lahko razumljivo vsem. S svojimi napadi na sogovornike vnaša dinamiko, krepi svojo minutažo pod reflektorji in si zagotavlja svoj prostor. Žal pa takšni napadi pogosto dajejo videz pobalinstva, ki tiho ruši njegovo kredibilnost in posledično tudi pri volivcih sproža vprašanje podpore takšnemu početju kot splošnemu vzorcu obnašanja v politiki. Z njegovimi trditvami se hitro lahko strinjamo, z načinom poseganja v besedo, glasnimi medklici in posploševanjem pa nekoliko težje.


Irena Joveva

Ocena nastopa: 5
Sam nastop je bil bolj nastop PR predstavnice predsednika stranke kot pa kaj drugega. Če dodam še besedna mašila v smislu 'kar se mene tiče', ki govorijo predvsem o stopnji samozavesti (aroganca vs. podrejenost) na parketu, je vse skupaj bolj klavrna predstava. Če se mi zdi še nekako logično, da svojega predsednika zagovarjaš 'po službeni dolžnosti', pa mi je malo manj logičen, celo kratkoviden, vstop v dialog glede migrantov z Romano Tomc, ki se je na koncu izkazal kot pravi mali fiasko. Obnašanje, kot da je že vse odločeno in da je položaj v Bruslju 110% zagotovljen, ji bo zagotovo odnesel kar nekaj simpatij, ki si jih sicer (mogoče) pridobiva z mladostnim zagonom in razigranostjo.

Ljudmila Novak

Ocena nastopa: 9
Nastop, ki izraža suverenost govorca pri nastopu in ravnotežje v idejah med možnostmi predlaganja različnih ukrepov v EU inštitucijah in njihovimi možnostmi za izvedbo, je vedno prijeten tako za oko kot tudi za globlji razmislek. Za razliko od nekaterih drugih kandidatov si prav zaradi 'materinskega' podajanja stališč lahko privošči tudi nekaj več ostrine (npr. vprašanja o tem, kdo financira levičarje ipd.). Takšna ostrina ji bo šla namreč prej v korist kot pa kaj drugega. Bila je tudi ena redkih, ki je jasno opozorila na pomen prednosti našega članstva v EU. Kot slabost ji tokrat vseeno štejem nekoliko preveliko domačijskost, pristop, ki preveč spominja na dobro mamo kot pa na poslanko v EU parlamentu.


Romana Tomc

Ocena nastopa: 9
V začetnih minutah soočenja je, če se zatečem k športni retoriki, prejela kar nekaj direktnih napadov predvsem od Tanje Fajon, na katera pa ali ni znala ali pa ni hotela odgovoriti enako ostro. Njen nizek in umirjen glas, damska drža ter kilometrina na političnem parketu so tokrat pokazali svojo moč, da je, ponovno po športno, obstala na nogah in nadaljevala 'borbo'. Pogrešal sem sicer več evropskih tem in ne toliko obrambe pred očitki na račun desno usmerjenih politčinih pogledov. Zakaj je voditeljica ob vseh napadih čutila še potrebo po vprašanju o možnostih povezave s skrajno francosko desničarko Le Penovo, mi ni jasno. Odgovor Tomčeve, ki ni mogel skriti presenečenja nas absurdnostjo vprašanja, pa seveda govori sam zase. Pozdravljam trdno, uglajeno držo, pogrešam pa več ostrine v odgovorih na neposredne napade političnih tekmecev.


Tanja Fajon

Ocena nastopa: 10
Tehnično dober nastop, tako verbalno kot tudi neverbalno. Izbira rdeče barve obleke, ki izraža moč in energijo, je učinkovala kot odličen kontrast v studiu, kot naravno povabilo gledalcem k pozornosti nanjo. Odločitev, da svoj nastop usmeri v napadalno retoriko in obnašanje predvsem proti Romani Tomc, ji je že takoj na začetku omogočil nekaj več manevrskega prostora, saj je ostale (razen Jelinčiča) po hitrem postopku uspela postaviti v obrambni položaj. Dobro je tudi izkoristila moč retoričnega uokvirjanja ('framing'), moči rekvizitov (sporne fotografije) ter sklicevanja na široko ozadje svojega dela in tematik v EU parlamentu. Slednje gledalcu deluje namreč zelo strokovno in konkretno, v resnici pa gre za precej splošne trditve.


Violeta Tomić

Ocena nastopa: 7
Ob običajnem arzenalu napadov na desno politično opcijo in medije, ki ji po njenem niso najbolj naklonjeni, je tokrat delovala nekoliko naveličano in izpeto. Mogoče celo utrujeno od soočenj in več ali manj govorjenja o enih in istih stvareh. Zelo zanimiva je bila izmenjava 'nizkih udarcev' z Jelinčičem o tem, kje je zaposlena njena hči in kaj je kdo delal v preteklosti, saj jih je dobro prestala. Sam bi ji sicer predlagal nekoliko manj arogantno obrazno mimiko in posledično tudi drže telesa med nastopi, ji pa tega ne štejem preveč v minus, saj tako nastopa ves čas.

Igor Šoltes

Ocena nastopa: 8
Igor Šoltes deluje kot vino, saj se mi zdi iz nastopa v nastop boljši. Uvodne tematike o korupciji je sicer dobro izkoristil na začetku, ko je opozoril na svoje izkušnje s tem področjem, nato pa se je začel zapletati in bledeti. Nastop z dobro obrazno mimiko in zavzemanjem prostora je ob nekaj konkretnih predlogih (npr. enotna migracijska politika ipd.) učinkovito opravil svojo nalogo. Pogrešam pa več konkretnih idej in predlogov, s katerimi bi se pri odločitvah o izboru kandidata lažje povezal tudi na volišču.


Angelika Mlinar

Ocena nastopa: 7
Angelika Mlinar mi že ves čas teh soočenj deluje kot prijetna osvežitev političnega prostora. Kot sicer 'nov' obraz, v bistvu pa 'star politik'. Njeno trdno vztrajanje na stališčih, da ljudje zahtevajo konkretne ukrepe in ne praznih floskul, je dobro izhodišče. Fokus na tem, da EU potrebuje skupno politiko in odločen nastop proti desnim skrajnežem, pa je igra na dolge proge, ki pa ji v dani situaciji mogoče ne pomaga toliko, kot bi si želela. Zdi se mi, da zaradi jezikovnih omejitev ni enakovredna v bolj agresivnih dialogih, se pa zagotovo lahko zanese na znanje in izkušnje, ki žarijo iz nje.


Andrej Šiško

Ocena: 6
Pri njegovih nastopih vedno na tihem stavim sam s seboj, pri kateri sekundi nastopa ali replike bo prišlo do eksplozije čustev. Vendar pa me je tudi tokrat prijetno presenetil. Pozdravljam njegovo kapico, ki je njegov zaščitni znak na nastopih, nekoliko manj pa njegove napade na nevladne organizacije vsepovprek in stališče, da je EU eno samo leglo korupcije. Skrajna stališča res mogoče na prvi pogled zahtevajo tudi skrajno retoriko, vseeno pa v skupnem velja pravilo, da vsakomur lahko povemo vse, odvisno je le, kako mu to povemo.


Gorazd Pretnar

Ocena: 6
Za razliko od prejšnjih nastopov je tokrat deloval precej bolj zbrano, umirjeno in preudarno. Imidž, ki ga gradi na stroki, je tokrat solidno dopolnil z obnašanjem. Promocija politike, ki temelji na dejstvih, je zagotovo dobrodošla ideja, ki deluje sveže kljub temu, da v resnici ni. Glede na očiten napredek pri svojih nastopih pred kamero iz soočenja v soočenje menim, da bo na dolgi rok dober kandidat in zanesljiva izbira za vse, ki jim je, v okviru politike, okolje v ospredju.


Urša Zgojznik

Ocena: 6
Priznam, da sem pričakoval nekoliko več. Deluje mi kot oseba, ki v sebi skriva veliko več, kot pa to potem pokaže pred kamerami. K skupnem nekoliko slabšem vtisu je botrovala tudi nekoliko manj posrečena izbira oblačil z veliko vzorci, ki pred kamero vlečejo pozornost nase in ne na vsebino povedanega. Nekoliko več dinamike, več gibanja oz. zavzemanja prostora in kdaj pa kdaj kakšen nasmešek bi v skupnem zagotovo pomenili boljši vtis.


Bernard Brščič

Ocena: 8
Tog, klen, artikuliran, predvsem pa glasen nastop, ki je že kar njegova blagovna znamka. Žal se v nastopu prevečkrat čuti načitanost, saj uporaba zahtevnega besednega zaklada hitro deluje preveč akademsko. Podobno tudi omembe različnih meddržavnih sporazumov in podobnih dokumentov, o katerih nedvomno ve, kaj govori, a so žal javnosti to nekoliko manj pomembne (in znane) zadeve. Predvsem so to manj zanimive podrobnosti in je tako dragoceni čas v soju žarometov po nepotrebnem porabljen za postranske stvari.

Povezava na članek: TUKAJ

Da bi lahko ustrezno odgovorili predvsem na prvo vprašanje, je dobro najprej razumeti
pomen ciljev v našem življenju 

Človek je ciljno naravnano bitje, kateremu cilji služijo predvsemj za
1.)  smer gibanja v življenju (od točke A do točke B) in
2.) za dvig zavesti, za  dvig svoje trenutne ravni razumevanja na novo raven, s katere bo obvladovanje življenja lažje, boljše, bolj izpolnjujoče ipd.

Kot je dejal sloviti Albert Einstein:
“ Problema ne morete rešiti na enaki stopnji zavesti, kot je nastal.“

Zastavljanje ciljev je kreativni razumski proces, ki ga tudi sicer dnevno uporabljamo v svojem življenju. Iz (1) domišljijskega polja idej, misli, želja ipd., preko (2) osredotočanja (skozi dialog, zapisovanje, snemanje na telefon, pogovor s sodelavci ali prijatelji) ustvarjamo nabor možnosti in te možnosti nato skozi proces (3) presoje pretvarjamo v osrednji cilj.

Če zveni nekoliko abstraktno, naj bo v pomoč nekaj preprostih vprašanj, ki si jih ob ustvarjanju ciljev moramo zastavljati:
Je ta cilj zame pomemben?
Koliko je pomemben ta cilj zame?
Kaj sem pripravljen/-a žrtvovati za dosego tega cilja?
Bom s tem ciljem komu škodoval/-a? …

Na naši delavnici (tukaj) ta proces izpeljemo
1.) načrtno
2.) v omejenem časovnem okvirju,
3.) s povdarkom na ti. velikih ciljih.

Skozi takšen pristop se odgovor na uvodno prvo vprašanje izriše samodejno. Če ga začutimo v srcu, če nas navdihuje, če čutimo, da našemu življenju daje pomen, potem je odgovor da. Če ne, potem je potrebno postopek, deloma ali v celoti,  ponoviti. 

Kaj pa drugo vprašanje? Kako obdržati zastavljeni cilj ves čas pred očmi in se držati zastavjene poti tudi v dneh, ko nas življenj zasuje z goro drugih obveznosti, skrbi, želja ipd.?

V Zavodu Delta smo proces, kako pri svojih ciljih res vztrajati do konca, ko so tudi doseženi, poimenovali kar FOKUSIRANJE. Gre za metodologijo, ki v nas ustvari mehanizme in priročne tehnike za vsakdanji spopad z množico opravil.

Več TUKAJ  

Pripravljeno za: Večer (TUKAJ)

Polfinalni nastop slovenske pesmi na Evrosongu 2019 je prinesel napredovanje Slovenije v finale. Novica me je razveselila, hkrati pa do neke mere potrdila moja ugibanja, da zna biti nastop kot celota na koncu pravzaprav uspeh.

Mentalna sivina, ki ovija njun nastop, predvsem govorico telesa, mi namreč nikakor ni pisana na kožo. Ne pesem in ne nastop mi na začetku nista bila prav preveč všeč. Praktično negibna izvajalca na odru, ona komaj odpira usta, on pa se giblje v nekih čudnih, nekoliko hektičnih gibih, ko sta s pogledi prikovana drug na drugega, ni ravno nek nastop. Na hitro bi človek dejal, da gre prej za goro treme in "furanje svoje fore" zato, da opravičiš svojo nemoč na odru, kot pa karkoli drugega.

Vseeno pa ne smemo pozabiti, da so časi, ko se je glasba poslušala zgolj z ušesi, že zdavnaj minili. Mediji, predvsem televizija, nam je na glasbenem področju (MTV ipd.) odprla popolnoma nov pogled na glasbo. V bistvu je televizija zgolj omogočila neverbalni komunikaciji polno prisotnost v našem sprejemanju celovite sporočilne vrednosti pesmi.

Precej suvereno lahko zato zapišem, da sta izvajalca Zala Kralj in Gašper Šantelj v pesmi Sebi, s staliča skladnosti vsebine in forme, sporočilo pesmi odlično dopolnila s svojim nastopom. Dojela sta moč neverbalne komunikacije in na zanimiv način z obnašanjem uspela izraziti vzdušje, ki izhaja iz pesmi, s tem dodala samemu nastopu svojo posebnost, posledično prepoznavnost in ... uspela. 

Čestitke!

PS: Nastop mi, resnici na ljubo, tudi danes ni nič bolj všeč, čestitke so pa iskrene. :)

PSPS: Postanite mojster neverbalne komunikacije: TUKAJ
​

Ne raztrgajte me takoj z odgovorom. Med eno od predstavitev potenciala neverbalne komunikacije za podjetja po Sloveniji, me je to res vprašal eden od udeležencev in hvaležen sem tudi za takšno, kot predavatelju ne posebej ljubo vprašanje. Torej, ali je kakšna razlika, če kupi knjigo ali pa če pride na delavnico o govorici telesa v prodaji?

Po trenutnem "šoku", sem seveda nekako le odgovoril z NE. ​

Vseeno pa sem se zamislil in spomnil svojega navdušenja, ko so mi sporočili, da sem med približno 17.000 slovenskimi avtorji, v letu 2018 dosegel kar 231. mesto po knjižničnih izposojah. K temu naj še dodam, da sem bil leto pred tem enako navdušen, da se mojih knjig sploh ni dalo dobiti po knjižnicah in se je bilo potrebno postaviti v vrsto za izposojo.

Potem pa mi je, po nekaj pogovorih z zaposlenimi po knjižnicah, takrat vseeno le blisknilo. Moje knjige pač niso literarne mojstrovine kot npr. Ana Karenina, da jo vzameš in prebereš na dušek. So priročniki, katere si sposodiš (ali kupiš, seveda), jih preletiš in nato praviloma odložiš, da jih imaš pri roki, ko jih potrebuješ. Časovno je to seveda precej lahko tudi zamudno, vseeno pa nekako gre tudi tako. Predvsem pa je vsaka izposoja dolgotrajna. 

Prav tukaj pa se skriva past. V živo ti avtor pojasni "ključe", kako globlje dojeti bistvo, ki ga avtor želi nekako prenesti v knjigo. Lahko ga kaj vprašaš, razviješ misel, predstaviš konkreten problem, prosiš za neposreden nasvet za konkretno situacijo, s katero se ukvarjaš. Saj ne rečem, da bralec ni sposoben tudi sam razvozljati ključev, traja pa lahko precej dolgo in pogosto tudi precej boleče (oz. drago npr. v prodaji).

Sam sem namreč še avtor "stare šole" in moje knjige nastajajo precej dlje, kot pa danes vidim časovne okvirje pri promocijah za tečaje o izdajanju knjig. Kljub temu, da se profesionalno ukvarjam predvsem s formo (neverbalno komunikacijo), je vsebina sporočila zame še kako pomembna in po mojem trdnem prepričanju tudi vedno bo.

Kot zanimivost naj omenim, da me občasno kdo kontaktira in pravi, da ker sem avtor osmih (8) knjig, zadnje tudi na Amazonu v angleščini (tiskana in elektronska oblika: tukaj), bi se želel pri meni malo poučiti, kako lahko knjigo v nekaj mesecih napiše in spravi na trg.  Ko ugotovi, kaj je po moje vse potrebno, da spraviš osrednji del svojega sporočila v urejeno obliko in izdaš knjigo ... gre praviloma drugam.

Tudi pri meni je na voljo ONLINE program o govorici telesa in drugih tematikah, s katerimi se ukvarjam, na voljo so seveda tudi knjige (tukaj). Vendar pa je to zgolj v pomoč, torej kot dodatno orodje. Vse skupaj je pri-ročnik, nekaj, kar je pri roki, za boljše delovanje in lažje doseganje uspeha.

Mar res kdo misli, da je za resno delo na področju razumevanja in načrtne uporabe govorice telesa, dovolj prebrati Mehrabianovo pravilo in se učiti, kaj pomenijo smeri pogleda?

Na delavnici o Govorici telesa v prodaji se npr. ukvarjamo s posameznimi ravninami gibov, kar boste na sploh redko slišali v tečajih o govorici telesa, prav tako tudi redko zasledili v knjigah. Kombinacija gest in pravilnih ravnin je bila dolgo razumljena kot velika skrivnost prodaje, iluzionisti pa svoje delo tukaj šele dobro začnejo. Kje je potem šele razumevanje prostora, gibanje po prostoru v kombinaciji z ravninami in posameznimi gestami, 45 mišic na obrazu, ki tvori preko 11.000 obraznih grimas, gibov, mikroizrazov itd.

Torej, ne, ni isto, če kupiš knjigo ali pa prideš na predavanje v živo. Mislim pa, če to vprašaš, te verjetno v živo tako ali tako še nekaj časa ne bo in ti bo knjiga zagotovo prišla še kako prav.

Zmagaš torej v obeh primerih.

Več o ponudbi izobraževanj: TUKAJ

#govoricatelesa #knjiga ​

 Izbrane tematike so bile nekoliko bolj pisane na kožo skrajnim pogledom razvoja EU. To je dobro izkoristil Zmago Jelinčič, ki s svojo preprosto retoriko, besednim pompom in glasnimi replikami tudi takrat, ko ni čas zanje, zna izkoristiti svoj trenutek pod žarometi.

Milan Zver je vsebinsko sicer deloval korektno, njegov nastop pa je čisto preveč formalen, uniformen, spravljiv, z eno besedo: bled. O čem je že govoril?

Ireni Jovevi dobronamerno predlagam kakšen resen tečaj javnega nastopanja. Razumem, da ji ni lahko na začetku politične poti, vendar pa ji bo negativna obrazna mimika ter nizek nivo uporabe slovenskega jezika, v kombinaciji z očitnim nepoznavanjem pomembnejših mednarodnih tematik (npr. Trianonska pogodba), sčasoma zagotovo zaprl vrata do src EU volivcev.

Violeta Tomič je sicer prepoznavna s svojim nekoliko arogantnim nastopom, ki pa prav zato hitro vodi v konflikt. To smo lahko videli takoj, ko je, politično izjemno kratkovidno, nalila bencin na ogenj Jelinčiču z idejo, da smo si pač sami krivi, da begunci prihajajo k nam. Je res sama sebi najšibkejši člen?

Višek soočenja pa je zame, s sicer drugače korektnim nastopom, dosegla Tanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že tretjič kandidira na mesto poslanke kljub temu, da je nekoč zagovarjala idejo, da bi EU poslanci morali imeli največ dva mandata. Njen odgovor, da so jo v kandidaturo napeljale okoliščine, ki kažejo na to, da bi šla Evropa brez njene prisotnosti lahko v napačno smer, mi je, milo rečeno, izvabil nasmešek na ustnice.
​
Še dobro, da je tam že toliko let, saj bi brez nje verjetno že zdavnaj vse skupaj šlo v maloro.  ​

​#JavnoNastopanje #GovoricaTelesa #EUvolitve19 #komentar

Kako izgleda, ko novinar vpraša na videz preprosto vprašanje kandidatko na volitvah, ki je seveda aktivna političarka in ob tem tudi šolana igralka, ta pa si ne upa povedati naravnost kar misli?

Ob spremljanju posnetka sem prvi trenutek ostal brez sape, nato pa sem se začel glasno smejati. Resno? Je to resen odgovor resne kandidatke?  Seveda gre za moje osebno mnenje, vseeno pa sem trdno prepričan, da že v slovenski politiki manjka politikov z jasnimi in trdnimi stališči, kaj šele na nivoju Evropske unije.

Najprej, njena mimika obraza ( govorica telesa ) kaže na preračunljivost. Torej, na preigravanje odgovorov in tehtanje najboljše možnosti, ki bi jo najmanj obremenila. Beganje s pogledom iz ene strani v drugo, nihanje z glavo, stiskanje ustnic in v zaključku podpora besedam z odprtimi dlanmi v srčni ravnini, ki pravijo: "verjemite mi, res mislim iskreno", in odgovor, ki ne pove ne DA ne NE, temveč preloži odgovornost na nekoga tretjega.

Nato pa, zakaj je to tako slab odgovor pred kamero? Ker kaže predvsem na podcenjevanje volivcev (torej aroganco!), da ti ne bodo dojeli, da gre v ozadju zgolj za iskanje popolnoma nevtralnega odgovora, ki bo najmanj obremenil njeno politično pot v prihodnje in ne za neko resno stališče, ki ga tako novinar izpraševalec kot potencialni volivci upravičeno pričakujejo.

S stališča javnega nastopanja politika (pred kamero) se lahko strinjam, da je to ti. "tricky" vprašnje, ki te obremeni če odgovoriš za ali proti. Res pa ne vem, zakaj bi morali volivci voliti nekoga brez hrbtenice. Če je to res njena naravnanost, naj bo. Ima svojo bazo volivcev, ki so jo izvolili v Državni zbor ima vso pravico do takšne naravnanosti (osebno in kot poslanka).

Tudi seveda razumem, da gre zgolj za majhen odlomek celotnega intervjuja. Zato bom ta, po mojem mnjenju res neposrečen prizor, izkoristil za nekoliko širše spraševanje in sicer:

1. Do kdaj bodo volivci še podpirali politike brez hrbtenice?
Ni pomembno ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako hudiča boš zagovarjal moje, če te bom pač volil?  Vprašanje je bilo enostavno: Ali naj Rusija vrne Krim ali ne? Da ali ne? Koliko takšnih preprostih vprašanj smo imeli možnost videti na prav vsakih slovenskih in evropskih volitvah doslej in koliko verbalnih bravur je potem sledilo? Toliko, da se prav vsi nasmihamo ob vsem tem in si mislimo svoje.

2. Zakaj NIMA SVOJEGA stališča? 
Večina bo ob tem prizanesljivo dejala, da mora politik pač paziti, da se komu ne zameri in da si ne umaže svoje politične poti. Vse lepo in prav, če gre za odločanje o stari šari v naši kleti, navlaki v službenem predalu ali starem jogurtu v hladilniku.  Ampak, halo!!!, gre za vse nas. Kaj potem takšni politiki pomenijo za naš vsakdan, za našo bodočnost?

Predvsem to, da z izvolitvijo politikov brez hrbtenice podpiramo nekoga, ki mu gre predvsem za stolček, plačo in ugodnosti, ki sodijo zraven, ne pa za blagor volivcev, ki stojijo za njihovim mandatom in ki upravičeno pričakujejo, da bo njihovo življenje v prihodnje zaradi izvoljenih predstavnikov oz. zagovarjanja političnih stališč boljše. Žal.

​Upam, da bo 

---

PS: Trenutno velja posebna cena za tečaj na daljavo: GOVORICA TELESA ONLINE (klikni)

Ves čas spremljanja uvodnega nagovora sem se spraševal, od kod ta neumna ideja, da se s komerkoli komunicira z rokami v žepih. Še več, da se celo z roko v žepu rokuje!

#rokovanje #govoricatelesa

Malo za šalo in malo za res

#govoricatelesa 

Tiste male navade, ki jih je treba spremeniti in na novo osvojiti, so pogosto očem res globoko skrite. Šele čez čas se povežejo v sistem, ki zmaguje. To je vse prej kot motivacijsko in pogosto se zatekam v besedno zvezo "saj sem vam rekel" zgolj zato, da človek lahko ozavesti svojo pot in bolje razume, da gre za njegove dosežke, njegov trud in njegove nove navade.

Ne samozavest niti uspeh namreč nista danosti, temveč sta nekaj, kar se dosega, gradi, kar se razvija.

Kar drugi ljudje običajno vidijo, je zgolj vrh naporov posameznika in njegov preboj, ne vidijo pa vseh tistih malih stvari v ozadju, prejokanih noči in trenutkov, ko je človek razmišljal o tem, da bi odstopil. Ne vidijo vseh tistih malih potez in dnevnih odločitev, ki so morale biti izpeljane in sprejete, da bi se lahko ustvarile navade, ki človeka potem v skupnem vodijo do cilja in ga naredijo bolj samozavestnega oz. uspešnega.

Ko posadimo seme, dolgo časa ni nič vidno. Ko pa sčasoma rastlina požene steblo, se kmalu in tudi relativno hitro pred našimi očmi razvije čudovita cvetlica. Vseeno pa moramo kar nekaj časa počakati in vztrajati pri negi, da rastlina obrodi tudi sad in novo seme.

Za razvoj samozavesti ali doseganje uspeha je torej najprej potreben čas, zagotovo pa pri tem pomaga potrpežljivost, odločenost in seveda dober trener.
​
PS: Vpis v novo generacijo programa Delta Life Coaching I. TUKAJ