Sporočilo za Garcio

Sporočilo za Garcio velja za prav poseben zapis v zgodovini človeštva. Vabim vas, da si najprej preberete avtorjevo Apologijo, potem pa seveda samo sporočilo.
(izbrano iz knjige: Priročnik za novo paradigmo)

---
Apologija

Zapisal: Elbert Hubbart (Fra Elbertus)

The Roycrofters

East * Avrora * Erie * Covray * NY


Ta literarna malenkost, Sporočilo za Garcio, je bila napisana nekega večera po večerji, v eni sami uri. Bilo je 28. Februarja, 1899, na Washingtonov rojstni dan, in ravno smo šli v objavo z marčevskim Philistinom. Stvar je vroče izšla iz mojega srca, napisana po napornem dnevu, ko sem se trudil z vadbo nekaterih precej razgrajaških domačinov, da bi se odpovedali stanju otrplosti in postali bolj aktivni.

Ideja me je prešinila med popoldanskim časom za čaj, med krajšim pogovorom z mojim fantom Roy-em, ko je izpostavil, da je pravi heroj vojne na Kubi bil Rowan.

Rowan je namreč šel sam in opravil svoje – odnesel je sporočilo Garcii.

Prešinilo me je! Ja, fant ima prav. Heroj je tisti, ki delo opravi –
tj. kdor odnese sporočilo Garcii.

Vstal sem od mize in napisal Sporočilo za Garcio. Tako malo sem premišljeval o tem, da smo članek objavili v reviji celo brez naslova. Revija je odšla med ljudi in kmalu so pričela prihajati naročila za dodatne izvode marčevske kopije naše revije Philistine, ducat, petdeset, sto; ko pa jih je podjetje The American News Company naročilo kar tisoč, sem le vprašal enega od mojih pomočnikov, kateri od člankov je tisti, ki je razpihal čudežni prah.

„Tista reč o Garcii,“ mi je odvrnil.

Naslednji dan mi je telegram poslal Gerge H. Daniels iz podjetja New York Central Railroads (veliko podjetje, ki je upravljalo z železnico in vlaki; op.p.), kjer je pisalo:“ Potrebujem ceno za sto tisoč Rowanovih člankov v obliki pamfleta – z oglasom družbe Empire State Express na hrbtni strani – in kako hitro to lahko dobimo.“

Odgovoril sem tako, da sem poslal ceno in odgovoril, da količino lahko dobavimo v dveh letih. Naše kapacitete so bile majhne in sto tisoč knjižic je delovalo kot neskončno veliko naročilo.

Vse skupaj se je nato končalo tako, da sem g. Danielsu dovolil tiskanje članka na način, kot je sam želel. Vse skupaj je natisnil v obliki knjižice in to v nakladi pol milijona knjižic. Dva ali tri kartone od teh pol milijona knjižic je g. Daniels poslal ven kar sam. Članek so nato ponatisnile še stotine drugih časopisov in revij. Preveden je bil verjetno v prav vse zapisane jezike.

Med tem, ko je g. Daniels distribuiral Sporočilo za Garcio, je bil v deželi tudi Princ Hilakoff, direktor Ruskih Železnic. Bil je gost podjetja New York Central in je naredil krajšo turnejo skupaj z g. Danielsom. Princ je videl majhno knjižico, ki je vzbudila njegovo zanimanje. Verjetno predvsem zato, ker jo je g. Daniels razpošiljal v tako velikih količinah in ne zaradi česa drugega.

Ne glede na vse, ko je princ odšel domov, jo je dal prevesti v ruski jezik.
Kopijo te knjižice je prejel vsak zaposleni na železnici v Rusiji.

Hitro so jo pobrale tudi druge države. Iz Rusije se je razširila v Nemčijo, Francijo, Španijo, Turčijo, Hindustan in na Kitajsko. Med vojno Rusije z Japonsko, je prav vsak vojak pred odhodom na bojišče prejel svoj izvod Sporočila za Garcio.

Ko so japonci našli to knjižico, ki jo je imel vsak ruski ujeti vojak pri sebi, so verjetno sklepali, da je že moralo biti nekaj dobrega na tem in so jo zato tudi prevedli v japonščino. Po ukazu Mikada je bil po en izvod predan vsakemu uslužbencu japonske vlade, vojaku ali civilistu. Natisnjenih je bilo preko 40 milijonov kopij Sporočila za Garcio. Govori se, da je to doslej največja naklada literature v zgodovini – zahvaljujoč zaporedju srečnih dogodkov.


Povezava na besedilo: SPOROČILO ZA GARCIO